Vlada bo gospodarsko napoved Urada RS za makroekonomske analize (Umar) predvidoma obravnavala na četrtkovi seji, so nam sporočili iz kabineta predsednika vlade. Po tem, ko so na predzadnji seji vlade obravnavo točke o napovedi prekinili, je ta četrtek niso niti uvrstili na dnevni red. Problem naj bi bil v tem, da naj bi bila preskromna. Urad namreč po poročanju Dela letošnjo napoved rasti BDP zmanjšuje s 4,7 na 4,2 odstotka. To je sicer še vedno več od 3,8-odstotne rasti, ki jo je Sloveniji pred začetkom vojne v Ukrajini napovedovala Evropska komisija.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki ga vodi Maja Bednaš, dvakrat letno – spomladi in jeseni – naredi statistično napoved gospodarskih gibanj. V tej napove prihodnje gibanje rasti BDP, inflacije, brezposelnosti, zadolženosti in drugih ekonomskih kazalcev. Gradivo urad vedno najprej pošlje v potrditev vladi, nato pa ga tudi javno objavi.
Spomladansko napoved so vladi poslali, na predzadnji seji jo je ta tudi že obravnavala, a je bila točka prekinjena. Po navedbah Dela so na seji vlade ocenili, da analitiki niso dovolj upoštevali pozitivnih učinkov investicij iz sklada za okrevanje in odpornost ter drugih investicij v dveh do treh letih, kar pomeni, da je očitno napovedana rast BDP preskromna (investicije so eden od elementov izdatkovne strukture BDP, poleg zasebne potrošnje in blagovne menjave s tujino). Ta četrtek nato napoved ni bila uvrščena na dnevni red seje.
Umar je do četrtka ni spreminjal
Prihodnji četrtek naj bi se postopek vendarle nadaljeval. “Vlada bo najnovejšo gospodarsko napoved predvidoma obravnavala na prihodnji seji,” so nam danes sporočili iz kabineta predsednika vlade. Ali bo njena vsebina kaj drugačna, bo verjetno jasno šele po četrtkovi seji.
Umar je sicer v četrtek sporočil, da napovedi (kljub domnevnim pomislekom) v zadnjem tednu ni spreminjal. Ocenjujejo, da je glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. “Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi. Objavljene napovedi mednarodnih institucij v zadnjih dneh še dodatno opozarjajo na negativna tveganja,” so povedali v četrtek.
V kabinetu Janeza Janše so nam na vprašanje, ali se predsednik vlade strinja z elementi napovedi, dejali, da “napovedi do sprejetja na vladi ni mogoče komentirati, ker gre zgolj za eno od delovnih gradiv”.
Poslabšali napoved, a še vedno bolj optimistični kot Bruselj
Gradivo nosi oznako interno, tako da uradno ni znano, kolikšno rast napovedujejo na Umarju. Je pa časnik Delo ta teden poročal, da urad zaradi posledic ukrajinske krize septembrsko napoved letošnje gospodarske rasti (4,7 odstotka) znižuje na 4,2 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila rast triodstotna in prav tako nižja od ocene iz lanske jeseni, leta 2024 pa naj bi dosegla 2,8 odstotka.
Pri tem dodajmo, da je Evropska komisija v zadnji oceni, objavljeni že pred vojno, poslabšala napovedi za slovensko gospodarsko rast za 0,4 odstotne točke (na 3,8 odstotka). Napoved Bruslja je bila torej že pred vojno bolj pesimistična kot Umarjeva, čeprav je vojna nedvomno povečala ekonomska tveganja. Znižanje napovedi je Evropska komisija pojasnila zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi, pričakuje pa močno rast potrošnje ter visoko rast naložb.
V Nemčiji hudo poslabšanje napovedi
Spomladansko napoved bo Bruselj objavil prihodnji mesec. Takrat bo jasno, kako vojna po njihovi oceni vpliva na slovensko gospodarstvo. Povejmo pa, da je svet ekonomistov nemške vlade ta teden po poročanju Reutersa več kot prepolovil napovedi za največje evropsko gospodarstvo, od vitalnosti katerega je močno odvisno tudi slovensko. Letošnjo napoved rasti BDP so zmanjšali s 4,6 odstotka na 1,8 odstotka. Pri tem opozarjajo na tveganje recesije.
“Ruski vojaški napad na Ukrajino je drastično poslabšal gospodarske pogoje,” je sporočil štiričlanski svet ekonomistov. Vojna je namreč prinesla dodatne motnje v dobavnih verigah, visoke cene energentov ter pogonskih goriv pa škodijo tako podjetjem kot prebivalstvu, so razložili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje