Pred nami je težko obdobje, kar kaže tudi jesenska napoved gospodarskih gibanj Umarja. Ta je sicer dvignil gospodarsko rast za letos in znižal za prihodnje leto. Glavnega ekonomista pri GZS Bojana Ivanca je v N1 STUDIO presenetila predvsem napoved za področje trga dela, kjer za prihodnje leto ne predvidevajo sprememb. Gospodarski analitik Goran Novković opozarja, da je možna tudi recesija in da smo priča "tabloidizaciji ekonomije".
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je kljub energetski krizi zvišal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje petodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v spomladanski napovedi pričakoval 4,2-odstotno rast. Za leto 2023 je napoved poslabšal za 1,6 odstotne točke na 1,4 odstotka.
Kako realne so te napovedi, kaj to pomeni za potrošnike, zaposlene, podjetja?
“Tudi naša napoved je neuradno zelo podobna Umarjevi; za prihodnje leto napoveduje rast bruto domačega proizvoda za 1,4 odstotka. Izpostavil bi še inflacijo, ki ima nominalni učinek na rast BDP. Z vidika javnih financ in proračuna ter relativne zadolženosti je pomembno tudi, kako se bo gibal nominalni BDP. Njegova rast je še vedno zelo visoka in po naših podatkih znaša okrog sedem odstotkov. To je mogoče z vidika javnih financ nekoliko boljši pokazatelj, ob tem pa tudi umirjanje realnih trendov, kjer je evidentno pričakovati glede na splošno draginjo in pa upočasnjevanje pri izvoznih gibanjih,” je v N1 STUDIO dejal glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.
Tudi za gospodarskega analitika Gorana Novkovića je napoved Umarja pričakovana. “Če pogledamo malo boljše, so napovedali, da bi bila rast v prvi polovici manjša, v drugi pa višja. To pomeni, s taktičnega vidika, glede na vse negotovosti, ki so pred nami, predvidevajo stagnacijo v prvi polovici leta in šele potem rast. Do takrat pa se lahko še marsikaj zgodi,” meni Novković.
Nas čaka recesija?
Se lahko zaradi negotovih razmer na energetskih trgih zgodi tudi recesija? “Možna je. Vse je odvisno od tega, kar se bo dogajalo ne le v Nemčiji, ampak vsej srednji Evropi oziroma Evropi. Možno je vse. V tem trenutku je zelo zanimiva situacija. Spomnim se leta 2008, ko je jeseni izbruhnila kriza in so vsa podjetja imela krizne sestanke,” je razmišljal Novković. Ob tem je dodal, da se je včeraj pogovarjal z enim od vodij večje skupine, ki mu je na vprašanje, ali že krizno sestankujejo, odvrnil: “Ne, mi še vedno spremljamo, kaj bo.” To po njegovem mnenju kaže, da smo se navadili na krizne situacije, imamo že utečen sistem ali pa po tretji strani še ni tako hudo.
Ivanc je na temo recesije dodal, da je sicer Umar že za letošnje leto, v enem od četrtletij, napovedal negativno rast.
“Z vidika četrtletnih napovedi bi rekel, da so ocenili, da bo zadnje četrtletje negativna rast in mogoče tudi v prvi polovici prihodnjega leta. Tako bo skupno letos pozitivna rast, v prihodnjem letu pa precej nižja, vendar še vedno pozitivna,” je dejal Ivanc.
Ivanca presenetila napoved za trg dela
Glavnega ekonomista pri GZS je presenetila predvsem napoved glede trga dela. “V okoliščinah, v katerih smo, ko je veliko pomanjkanje delovne sile in na drugi strani veliki izziv v zasebnem sektorju glede prihodnjega poslovanja, je še vedno ocena, da se bo brezposelnost še vedno zniževala. Tukaj se naša napoved nekoliko razlikuje od Umarjeve. Menim, da bo zelo težko trg dela ohranil okvirno število delovno aktivnih, ob zahtevnih okoliščinah in vseh vplivih, ko so potekli različni vavčerji in prihranki, ki so gospodinjstvom omogočali, da so letos ohranila potrošnjo,” je razmišljal Ivanc.
Po njegovih besedah bo država prihodnje leto težko izvajala takšno fiskalno politiko kot med pandemijo. “Kljub temu smo prepričani, da si lahko obetamo še kakšen ukrep na področju socialnih transferjev. Sistemsko gledano dvomimo, da bo lahko zasebna potrošnja ohranjala takšno dinamiko in da se bo tudi zaposlenost še naprej povečevala,” meni Ivanc, ob tem pa spomnil, da je delovno aktivnih več kot 920.000 oseb.
Tudi Novković je v napovedih pričakoval rahel padec delovno aktivnih. “Sploh ob predpostavki, za koliko bo nižja gospodarska rast. Res pa je, da mnogi delodajalci skrajšujejo delovni čas, ker nimajo dovolj zaposlenih. Nekaj rezerv torej obstaja,” meni Novković.
“Nekateri trgujejo s slabimi novicami”
Po Novkovićevem mnenju smo v trenutnih razmerah priča “tabloidizaciji ekonomije”. “Povsem jasno je, ko gledamo rezultate nekaterih družb, da trgujejo s slabimi novicami in s tem povzročajo dvigovanje cen daleč čez realne možnosti. Temu bo moral svet posvetiti bistveno več pozornosti, ker to vpliva bistveno bolj kot v preteklosti na realno stanje,” je razložil. Ivanc je na drugi strani dodal, da bo politika težko našla rešitev na področju energetike, če je ni niti stroka.
“Podjetja se pri aktualnih cenah električne energije za dobavo prihodnje leto s težavo odločajo, ali je sploh ekonomsko razumno poslovati ali ne. Aktualne cene elektrike so izjemno visoke in nihče ne ve, kdaj bi lahko podjetja znova kupila elektriko po nekih razumnih cenah. Podjetjem se pogodbe za energente počasi iztekajo, nekaterim so se tudi že. Čedalje več jih tako prihaja na trg, in to predstavlja velik izziv predvsem za prvo polovico prihodnjega leta,” je dejal Ivanc.
Ob visokih cenah energentov oziroma energetski krizi je premier Robert Golob v začetku septembra napovedal, da se bodo številna podjetja odločila za t. i. energetski lockdown. Po njegovem predlogu bi nekatera podjetja pozimi ustavila proizvodnjo in jo nato marca in aprila znova zagnala.
“Včeraj sem bil na dogodku papirnato-predelovalne industrije pri GZS. Nihče ni omenjal, da bi zapiral oziroma ustavljal proizvodnjo. Mnenje je bilo, da če nam je uspelo med epidemijo delati, zakaj ne bi še zdaj,” je o vladnem predlogu dejal Novković.
“Energetski lockdown se bo zgodil, če bodo cene previsoke. Cene na trgih energentov se bistveno bolj dvigujejo v Evropi kot pa v ZDA in na Japonskem. Tu bomo prišli tudi do vprašanja, ali bomo priča solidarnosti med ZDA in Evropo. Vrednote se branijo tudi na ekonomskem področju,” je še dodal.
“V teoriji je ta predlog smiseln in pameten. Vendar so fizične okoliščine specifičnih sektorjev takšne, da bi to težko izvedli. Idealen scenarij bi bil, da bi prenehali delovati tisti obrati, ki resnično porabijo največ energentov za nekaj mesecev, in bi država pokrila stroške poslovanja in zaščitila zaposlene. V nekaterih podjetij, če prekinejo proizvodnjo, je vprašljivo, ali bodo morali kupcem plačati pogodbene kazni, ali bodo sploh še dobivali nove pogodbe,” pa meni Ivanc.
“Zelo je odvisno od specifične situacije posameznega podjetja, zelo težko pa posplošimo, da bi lahko kar vsa energetsko intenzivna podjetja poslali v lockdown. To v praksi ni tako enostavno izvedljivo,” je še dodal Ivanc.
Novković opozarja pred spiralo zaradi rasti plač
Umar je o inflaciji v svojem poročilu zapisal, da jo spodbuja predvsem rast cen hrane in energentov in da bo ostala na visoki ravni. Prihodnje leto naj bi se v povprečju gibala okoli šest odstotkov ter leta 2024 okoli 2,9 odstotka.
“Bolj me skrbi nekaj drugega. Imamo inflacijo, ki so jo generirali hrana, energenti in pa že prej surovine. Nismo pa še prišli v situacijo, ko se nam lahko zgodi spirala zaradi rasti plač. Treba je zavarovati tiste, ki so najbolj socialno ogroženi. Ne smemo pa dopustiti, da bi nas zavedle okoliščine in bi padec kupne moči takoj želeli nadomestiti z višjimi plačami. To pa lahko pomeni inflacijo na daljši rok,” je ocenil Novković.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje