Koliko jam ali celo jamskih sistemov se še skriva v podzemlju slovenskega krasa? Na trasi drugega tira, pri Lokvi, so med deli odkrili novo, veliko jamo, lahko bi šlo za obsežnejši jamski sistem. Na globini 130 metrov so se sicer ustavili, saj jim je za spust zmanjkalo vrvi, a raziskovanja še ni konec. Kaj lahko še pričakujemo, ali sledijo še kakšne zanimive najdbe?
Na trasi drugega tira pri Lokvi v občini Sežana so med deli odkrili novo veliko jamo, jamarji pa predvidevajo, da gre celo za večji jamski sistem. Kot je na svojem Facebookovem profilu zapisal jamar Jaka Jakofčič, so se ustavili v širokem breznu na globini 130 metrov, saj jim je za spust zmanjkalo vrvi, velik prepih pa nakazuje obsežno najdbo.
Gost oddaje N1 STUDIO je bil eden največjih poznavalcev krasa, geograf dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Glavni pobudnik akcije pri jami, odkrite pri Lokvi, je bil prav Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. “Pri drugih po navadi ne vemo, kaj nas čaka, tokrat pa smo vedeli, da nas za drugo ožino najverjetneje čaka ali velika dvorana ali serija brezen, ki nas bo popeljala globlje v podzemlje,” je dr. Prelovšek pojasnil, v čem se ta akcija razlikuje od drugih.
Ta jama je trenutno globoka 130 metrov, leži pa pod predorsko cevjo. V njej je prepih zelo močan in ima veliko koncentracijo CO2, na podlagi tega pa je jasno, da se zadaj skriva večji jamski sistem.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih Jamarske zveze Slovenije 106 jam in jamskih sistemov, daljših od enega kilometra. “Vse je sicer odvisno od nadaljnjih raziskav, lahko nas že takoj za ovinkom preseneti podor, skozi katerega ne moremo priti, lahko pa se za tako zožitvijo razteza nekaj kilometrov velik sistem,” je dodal Prelovšek.
Sedaj vedo, da se jama nadaljuje z nizom manjših, krajših brezen, naslednji konec tedna pa bodo verjetno z manjšo ekipo odšli v jamo in poskusili raziskati glavni del, ki je tudi najbolj prepišen. V nadaljnjih akcijah, ki bodo po številčnosti jamarjev večje, bodo raziskovali tudi stranske odseke, ki so lahko ravno tako zanimivi.
Predor Lokev bo sicer najdaljši na trasi drugega tira, do danes je bilo samo tam odkritih kar 24 jam. “Že v fazi projektiranja smo predvideli zamude, ki se bodo dogajale zaradi odkritij in raziskav jam. Zadnja raziskava ni povzročila dodatnih zamud, saj so se dela lahko neovirano odvijala na drugih delih prodora. Podaljšanj rokov zaradi tega ne bo, razen če bomo naleteli na večjo jamo, ki jo bo treba premostiti. Tam se lahko dela v najslabšem primeru zavlečejo za nekaj tednov,” je pojasnil.
2TDK ocenjuje, da bo v Sloveniji po koncu gradnje okoli 10 večjih in kar 100 manjših novoodkritih jam. “Mislim, da bo končno število še nekoliko večje, med 150 in celo blizu 200. Na to smo pripravljeni, vsako jamo raziščemo v čim krajšem času, naredimo predlog sanacije, zato da se lahko dela odvijajo dalje,” je dejal sogovornik.
Velikokrat odkrijejo vertikalna brezna, ki jih je naredila ponikla voda, sledijo pa tudi starim, fratičnim jamam. Te so nastale pod vodno gladino v pogojih zalitega krasa, ki so se s tektonskim dvigom dvignile proti površju. Pogosto torej odkrijejo preplet teh dveh tipov jam. Manjše jame so večinoma povezane z vertikalnimi tokovi, večje pa so tiste, ki so nastajale pod vodno gladino.
Velikokrat so jame zapolnjene z jamskimi sedimenti, kot so ilovica, melj in glina, zato v jamo ni mogoče vstopiti.
Tudi stalaktiti in stalagmiti so razmeroma pogosti, še posebej v starejših jamah, je pa območje na tako nizki nadmorski višini, da je zasiganost krasa tukaj precej velika. Velikokrat naletijo na takšne pojave, ki so vidni v jami Vilenica, Dimnice, v Divaški jami, pa tudi v Škocjanskih jamah. “V zadnji odkriti jami so stene brezna povsem prekrite s sigo, tako da so nekateri kapniki dolgi tudi po 30 metrov in več,” je orisal dr. Prelovšek.
V jami v predoru pri Črnem Kalu so na primer odkrili fosilne ostanke. Jama je bila zalita, preden jo je predor dosegel, na drugi strani zalitega dela pa so našli kosti fosilne živali. Gre za predhodno obliko srne, ki je lahko stara en ali dva milijona let. Datiranja še niso opravili.
V eni od jam so našli tudi vodo. Je to lahko rešitev za Obalo, ki nujno potrebuje stabilnejšo oskrbo z vodo, sploh ob ponavljanju letošnjih sušnih razmer? “Pobude na to temo so bile že podane, zelo smo osredotočeni na morebitne najdbe večjih vodnih količin. Zadnja jama 2TDK-024 je imela skoraj en liter na sekundo pretoka, kar je za sušne razmere precej. Je pa veliko odvisno od kakovosti vode in nadaljnjega ravnanja s temi vodami. Če gre ta voda tako ali tako proti Rižani, s prestrezanjem ne bomo veliko naredili,” je odgovoril geograf z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Jame poskušajo čim bolj ohraniti, če le niso na kritični poti, torej na poti predora. Omejijo jih z geotekstilom in parmaturno mrežo in jih tako ločijo od predorske cevi. Zadnje odkrita jama bo praktično v celoti ohranjena, upajo pa, da jim bo uspelo urediti tudi dostop za nadaljevanje raziskave. Ime jame je še zelo tehnično, in sicer 2TDK-17, ker gre za 17. odkrito jamo na trasi. “Bomo pa verjetno kmalu iz izkušenj našli lepše ime,” se je nasmehnil sogovornik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje