Po ocenah Združenih narodov je iz Ukrajine prebegnilo že več kot 500 tisoč ljudi, število pa še narašča. Prvi begunci so prispeli tudi v Slovenijo, začeli pa smo zbirati tudi humanitarno pomoč. O tem, kako lahko vsak od nas pomaga Ukrajincem, smo v oddaji N1 STUDIO razpravljali z gostoma Cvetko Tomin, generalno sekretarko Rdečega križa Slovenije, ter Primožem Jamškom s Slovenske filantropije.
Medtem ko se ruska ofenziva na ukrajinsko prestolnico Kijev nadaljuje, so se na ukrajinsko-beloruski meji začela mirovna pogajanja za prekinitev vojne. Iz Ukrajine je po ocenah Združenih narodov (ZN) prebegnilo že več kot 500 tisoč ljudi, število pa še narašča. Večinoma odhajajo v sosednje države, torej na Poljsko, Slovaško, Madžarsko in v Romunijo. Prvi begunci so po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina prispeli tudi v Slovenijo, za zdaj okoli deset, začeli pa smo zbirati tudi humanitarno pomoč. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je ocenil, da bi Slovenija lahko sprejela do 200 tisoč beguncev.
O tem, kako lahko vsak od nas pomaga Ukrajincem, smo v oddaji N1 STUDIO razpravljali z gostoma Cvetko Tomin, generalno sekretarko Rdečega križa Slovenije, ter Primožem Jamškom s Slovenske filantropije.
Tomin je potrdila, da znotraj Rdečega križa sestankujejo že ves vikend. Takoj so se pridružili skupnemu pozivu in začeli zbirati denar za takojšnji odziv. “Takojšnja pomoč je tista, ki največ šteje. V tem trenutku je to finančna pomoč, zato smo prek svojih kanalov objavili tudi bančni račun in poziv k doniranju prek SMS,” je dejala. Poudarila je, da materialnih dobrin za zdaj še ne morejo varno dostavljati v Ukrajino, zato je prosila, naj posamezniki ne zbirajo ad hoc materialne pomoči za Ukrajino, ampak raje neposredno finančna sredstva.
Tudi Slovenska filantropija je v soboto objavila poziv prostovoljcem, ki bi želeli pomagati, če bo veliko število beguncev iz Ukrajine. “Presenetil nas je velik odziv, več kot 360 se jih je prijavilo od sobote do danes, kar izraža veliko solidarnost Slovencev,” je dejal, a poudaril, da trenutno potrebe po tako veliki aktivaciji ni. Zato zdaj začenjajo izobraževanja prostovoljcev, ki bodo lahko pomagali, če bo tako velika potreba po pomoči. Zbirajo tudi oblačila. “Malce še počakajmo, da vidimo, koliko vsega bo še potrebno,” se je pridružil pozivu Tomin k temu, naj se posamezniki omejijo pri doniranju materialnih dobrin. “Raje počakajmo in poslušajmo tiste, ki že leta opravljamo take aktivnosti, da se nam ne bi dogajalo, da bi ostajala neporabljena materialna pomoč. To se potem dogaja in ni dober občutek. Ljudje, ki bi lahko prispevali, počakajte še malo, da bomo dali konkretne pozive,” je opisala Tomin, zakaj je pomembno, da je pomoč usklajena, da se ve, kaj se potrebuje in kdo bo to prevzel.
Za vse, ki želijo pomagati, je Rdeči križ Slovenije odprl sklic za zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v Ukrajini. Svoj prispevek za akcijo “Pomoč Ukrajini” lahko nakažete na
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, Mirje 19, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0310 0111 1122 296
SKLIC: SI00 96889
BIC BANKE: SKBASI2X
KODA NAMENA: CHAR
Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemah in T-2 lahko prispevajo tudi s poslanim SMS na 1919 z besedo BEGUNCEM (prispevate 1 evro) ali BEGUNCEM5 (prispevate 5 evrov).
Na Slovenski filantropiji so začeli zbiranje interesa pripravljenosti pomoči beguncem iz Ukrajine, ki bi morebiti prispeli v Slovenijo.
Jamšek je spregovoril tudi o doniranju zdravil. “Vse donacije bomo skrbno pregledali in pripravili pakete, ki bodo dejansko lahko prečkali ukrajinsko mejo, saj so tam postavili zelo stroga pravila, kaj lahko prečka mejo in kaj ne,” je dejal. “Na žalost je stisk ljudi ogromno in priložnosti pomagati bo tudi v prihodnosti še veliko. Naredimo tako, da bo pomoč zares pomoč in tudi drugih humanitarnih delavcev ne bo ovirala pri njihovem delu,” je poudaril.
Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije je poudarila, da pri namestitvi beguncev ne pomagajo. “Vloga Rdečega križa je predvsem povezovanje družinskih vezi, kar pomeni, da se k nam prijavljajo ljudje, ki so v stiski, in jih povezujemo s svojci. Izvajamo tudi psihosocialno podporo, v ta namen pa imamo tudi v svojih vrstah že prostovoljce, ki govorijo ukrajinsko,” je opisala. Na filantropijo se je prijavilo več kot 20 ponudb za samo namestitev beguncev iz Ukrajine. “Se pa zdaj dogovarja, kakšen status bo podeljen osebam, ki so zdaj tukaj. Ali bodo šli čez klasičen postopek ali bodo dobili neko zaščito po zakonu o začasni zaščiti. Kaj bo z osebami, ki so trenutno v Sloveniji na podlagi delovnih dovoljenj, ki jih ne bodo mogli podaljšati, ker ne bodo mogli iz svoje države prinesti potrdil o nekaznovanosti,” je poudaril Jamšek in pokazal na še veliko odprtih vprašanj na tem področju.
“Načrtujemo in razmišljamo, kakšne integracijske aktivnosti bi lahko ponudili ljudem, da bi bilo njihovo življenje v Sloveniji lažje,” je poudaril, “tudi da bi se tukaj počutili dostojanstveno,” je dejal. “Še vedno upamo, da zmaga razum na svetovni ravni in da se ta konflikt konča,” je dodal. Pohvalil je namere vlade, da bi sprejela do 200 tisoč beguncev, a poudaril, da imamo ustrezne kapacitete, da bi toliko ljudi namestili, ne pa da bi jih resno integrirali v slovenski prostor, trg dela, izobraževalni sistem in podobno. “Ne vem, koliko se vlada zaveda, da je 200 tisoč ljudi zares veliko, če jim želimo ponuditi resno integracijo v slovensko okolje,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje