Novela zakona o dohodnini, ki predvideva višjo splošno olajšavo, je v državnem zboru. Kako bi se to poznalo na naših plačah, kako na javnih financah in kako bi država to luknjo zakrpala? Na vprašanja sta v N1 STUDIO iz državnega zbora odgovarjala Jure Ferjan iz SDS in Marko Bandelli iz SAB.
Poslanci imajo na decembrski redni seji na klopeh tudi novelo zakona o dohodnini. Ta predvideva, da bi se do leta 2025 postopoma dvigovala splošna olajšava z zdajšnjih 3.500 na 7.500 evrov. V praksi bi to prineslo višje neto plače, prav tako bi se med drugim nekoliko znižali davčna stopnja v najvišjem razredu in obdavčitev kapitalskih dohodkov.
Veliko je pomislekov in vprašanj, zakaj bo dvig največji za tiste z visokimi plačami.
“Plače se dvigujejo glede na to, koliko kdo zasluži. Mislim, da vsak, ki zasluži minimalno, povprečno ali dvakratnik povprečne plače, svojo plačo zasluži pošteno. In prav je, da se razbremeni obdavčitev dela. V bistvu znižujemo davčno stopnjo in s tem se razbremeni delo in tako bodo ljudje dobili več,” v oddaji N1 STUDIO odgovarja koalicijski poslanec Jure Ferjan.
Kot pravi poslanec SDS, se bo leta 2025 nekomu z minimalno plačo na račun nižje obdavčitve povečal letni dohodek za približno 640 evrov, nekomu s povprečno se bo dohodek dvignil za tisoč evrov letno, nekdo z dvakratnikom povprečne plače pa bo imel letno 1.300 evrov več.
Po Ferjanovih besedah bodo s spremembami ustvarili bolj konkurenčno poslovno okolje.
Bandellija sprašujejo, zakaj so proti
Na drugi strani opozicijski Marko Bandelli predlogu nasprotuje. “Veliko ljudi me sprašuje, zakaj smo proti dohodninski novosti, ki jo čakamo že toliko let. Ferjan ni odgovoril na vaše vprašanje, zakaj ostane več tistemu, ki zasluži več. Olajšava je odvisna od bruto osnove. In to je ta velika razlika, ki nastane pri majhnih plačah. Preračun, da bo nekomu z minimalno plačo letno ostalo 640 evrov več, je laž. Ostane veliko manj,” meni Bandelli.
Ob tem je nekdanji minister za kohezijo dejal, da bi se s tem zakonom povečala proračunska luknja.
“Mi gremo v tem trenutku nižati prihodkovno stran državnih financ, ob tem pa je državna blagajna prazna. Samo letos bo primanjkljaja štiri milijarde evrov, prihodnje leto 2,5 milijarde evrov, leta 2023 pa 1,5 milijarde evrov primanjkljaja. Kaj to pomeni za slovenske javne finance? Ali mi vemo, kakšna bo obrestna mera, ko se bomo morali zadolževati prihodnje leto in nato še leta 2023?,” se sprašuje Bandelli. Po njegovi oceni bo zaradi zvišanja splošne olajšave v državni blagajni 800 milijonov evrov manj.
Ferjan se čudi, zakaj so sindikati proti višjim plačam
Ferjan se s tem izračunom ne strinja in pojasnjuje, da smo že s septembrom oziroma oktobrom presegli načrtovane prihodke za tekoče leto. “Tukaj je en temeljni koncept. V vladni koaliciji zagovarjamo, da tistih sredstev, ki jih človek zasluži in so nujna za preživetje, ni etično obdavčiti. Temu tudi ta novela zakona sledi,” razlaga Ferjan.
Ferjan se čudi, da so proti višjim plačam tudi sindikati, ki zastopajo delavce, ob tem pa opozicijo sprašuje, ali so jih državne finance skrbele tudi takrat, ko so vložili pet milijard evrov v banke.
“Vlada daje denar ljudem, slovenskemu gospodarstvu. Ko sprejema ukrepe, da bodo vsi, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo, imeli na račun nižjih davkov več denarja, pa je nad tem pogrom,” je v oddaji dejal Ferjan.
Bandelli spomnil na zakon o dolgotrajni oskrbi
Bandelli je opozoril, da trenutno zapravljamo več, kot zaslužimo. “Vsak doma ve, da če zaslužiš ena, ne moreš trošiti ena in pol. To je osnova. Mi trenutno zaslužimo ena in trošimo dva. Tu je največja težava. In če ne bomo ustavili tega trenda, kam bo šla država?,” se sprašuje Bandelli.
Ob tem je opozoril, da letos ni fiskalnega pravila in na račun tega vlada troši denar in pripravlja projekte brez finančnega kritja. Spomnil je na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki so ga poslanci potrdili pretekli teden, v katerem je prav tako veliko neznank.
Se nam obeta še en ZUJF?
Ferjan je Bandelliju odgovoril, da se na ravni Evropske unije pogovarjajo o tem, da fiskalna politika v naslednjih letih ne sme zavirati razvoja in odboja po krizi covida-19.
In kakšen je predlog opozicije oziroma kako bi se sami lotili reševanja dohodninskega vprašanja in obdavčitve plač?
“Nismo proti ukrepom v tem zakonu o dohodnini. Mi smo proti zdajšnjemu sprejemanju tega zakona, ker ne vemo, kaj bo jutri. V tem trenutku je ta paket zakona prevelik in preveč agresiven,” je predlog Bandellija, ki ob zadolževanju trenutne vlade svari pred novim zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki se je leta 2012 močno vtisnil v slovensko zavest.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje