N1 STUDIO: Poklukar zadovoljen z Dnevi cepljenja, prvi dan 33-krat več cepljenih

Koronavirus 20. Dec 202119:55 > 20:20

V nedeljo so se začeli Dnevi cepljenja. Vse do četrtka bo 62 cepilnih centrov po vsej državi obratovalo s podaljšanim delovnim časom, v vsaki statistični regiji pa bo en center obratoval tudi ponoči. Na enem izmed cepilnih mest smo se v oddaji N1 STUDIO na terenu pogovarjali z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem.

Na cepilnem mestu v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru smo v oddaji N1 STUDIO na terenu gostili ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ki je že včeraj obiskal prvi dan Dnevov cepljenja na Gorenjskem. Vse do četrtka bo s podaljšanim delovnim časom (od 8. ure zjutraj pa do 20. ure zvečer) obratovalo 62 cepilnih centrov po vsej državi z namenom dvigniti precepljenost, ki je v Sloveniji šesta najnižja med državami članicami Evropske unije.

Na prvi dan akcije so cepili več kot 7600 prebivalcev Slovenije, od tega je 486 posameznikov prejelo prvi odmerek, 561 posameznikov je prejelo drugi odmerek, 6589 pa tretjega. “To pomeni, da smo včeraj cepili približno 33-krat več prebivalcev Slovenije kot prejšnjo nedeljo. Povedano z drugimi besedami: zagotovili smo 33-krat več zdravja kot na isti dan predhodnega tedna,” je ponazoril minister za zdravje, ki je bil z odzivom na prvi dan akcije zelo zadovoljen in ga označil za praznik zdravstva.

Na Dnevih cepljenja, ki se jih posamezniki lahko udeležijo na kateremkoli cepilnem mestu brez naročanja, se prebivalci Slovenije lahko cepijo tudi ponoči, in sicer na enem cepilnem mestu v vsaki regiji med 20. uro zvečer in 8. uro zjutraj. “Cepljenje ponoči je pomembno zato, da zdravstvo pokaže, da je pripravljeno narediti vse, da slehernemu prebivalcu Slovenije odvzame kakršenkoli razlog, da ne bi pristopil k cepljenju,” je odločitev za cepljenje ponoči pojasnil Poklukar. “Morate pa se zavedati, da to terja izjemne napore zaposlenih v zdravstvu. Samo njihova požrtvovalnost ta trenutek omogoča, da vse to, kar delamo, dejansko tudi izvedemo,” pravi minister. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da so delavci v slovenskem zdravstvu požrtvovalni ravno zato, ker se zavedajo, da je cepljenje edina pot, da zamejimo epidemijo in jo obvladujemo na sprejemljiv način. “Cepljenje je ključno in zdravstvo to sporoča praktično z vsakim svojim dejanjem na vsakem svojem koraku,” meni minister za zdravje.

“Če gledamo države, ki imajo 80 in več odstotno precepljenost, lahko ugotovimo, da se od Slovenije razlikujejo po obremenjenosti intenzivnih enot in pa covid oddelkov. In to prinaša boljša stopnja precepljenosti, gledano tako na celotno populacijo kot še posebej na populacijo, ki je starejša od 40 oziroma 50 let,” meni Poklukar, ki je tiste, ki še niso prejeli prvega odmerka, pozval, naj k temu čim prej pristopijo, da bi vzpostavili imunost. “Pristopite tudi k drugemu odmerku, da boste polno cepljeni, tisti, ki pa že imajo te pogoje, naj pristopijo tudi k tretjemu odmerku, kajti s tem dvignemo raven zaščite in preprečimo oziroma zmanjšamo verjetnost za ponovno okužbo oziroma za težji potek bolezni,” pravi minister.

Cilj Dnevov cepljenja 80-odstotna precepljenost populacije

Cilj Dnevov cepljenja je 80-odstotna precepljenost celotne populacije, ki pa je trenutno na 56 odstotkih. Hkrati je cilj akcije doseči 98-odstotno precepljenost med starejšimi od 50 let, saj je 90 odstotkov hospitaliziranih na covid oddelkih in v covid intenzivnih oddelkih starejših od 50 let.

“Če nimaš visokih ciljev ali pa če sploh nimaš ciljev, potem jih zagotovo ne moreš doseči,” pravi Poklukar. “Cilj 80 odstotkov precepljenosti je zagotovo težko dosegljiv, pa vendar je edini realen, ki nas lahko pelje v boljše, bolj varno in zdravo okolje oziroma življenje v letu 2022,” pravi minister za zdravje in dodaja, da države, kjer je tolikšna precepljenost dosežena, dokazujejo, da imajo ob blažjih ukrepih in priporočilih stroke ter bolj odprti družbi še vedno obvladljivo stanje v zdravstvu. Kot je pojasnil, cilj 80-odstotne precepljenosti temelji na priporočilih stroke, ki jim kot zdravstveni minister mora slediti, dosega tega cilja pa bo po njegovih besedah zdravstvu omogočila, da bo ponovno delalo normalno. “Še vedno namreč zbolevamo za srčnimi infarkti, možganskimi kapmi, rakom in vsemi ostalimi boleznimi, ki jih je ravno tako treba zdraviti pravočasno in kakovostno,” pravi minister.

“Doktor Ihan je rekel, da vsak od nas šteje in da vsaka ura šteje. Jaz temu verjamem in sledim. Vsak na novo cepljeni je pomemben napredek in pomemben uspeh, številke pa so takšne, kot so,” je dejal minister in navedel, da bodo z aktivnostmi nadaljevali tudi, če ob koncu Dnevov cepljenja številčni cilji ne bodo doseženi.

Na kritike, da so se za tako veliko akcijo cepljenja morda odločili prepozno, Poklukar odgovarja, da so akcije potekale ves čas. “Mislim, da vam iz lokalnega okolja lahko povedo, da je to zanje že vsaj tretja, če ne že četrta akcija ‘pristopimo k cepljenju’,” pravi minister, kljub temu pa še nobena akcija do sedaj ni bila toliko razširjena, sinhrona in enotno koordinirana s strani ministrstva za zdravje. Poklukar navaja, da so kot prvi korak k doseganju boljše precepljenosti omogočili to, da za cepljenje ni potrebno naročanje.

“In to smo ljudem omogočili. Potem je bila pobuda, da omogočimo, da ljudje lahko izbirajo cepiva, da se bodo lahko cepili,” našteva minister. Zatem so ustvarili mobilne cepilne enote in vzpostavili protokol izpolnjevanja pogoja PCT, ki je prav tako prispeval k precepljenosti. “Vsak korak je pomembno prispeval k skupni precepljenosti,” pravi minister. Dodaja, da je bila naloga v Sloveniji morda težja kot drugod, saj o tem, da je cepljenje v naši družbi prepoznano kot nujen javnozdravstveni ukrep, ne moremo govoriti. “Pred epidemijo smo bili proti gripi precepljeni od 6 do 8-odstotno. Za primerjavo, nekatere druge države so bile od 50 do 70-odstotno,” navaja minister.

Za cepljene z vektorskimi cepivi poživitveni odmerek nujen

“Tisti, ki so bili cepljeni z vektorskimi cepivi, niso zadostno zaščiteni in morajo pristopiti k poživitvenemu odmerku, kajti pri omikronu žal vektorska cepiva ne ščitijo tako, kot bi si želeli,” pravi Poklukar, ki dodaja, da je za cepljene z vektorskimi cepivi poživitveni odmerek praktično nujen. “Poleg tega stroka sporoča, da k cepljenju pristopimo vsi (tudi cepljeni z mRNA cepivi) že po treh mesecih, če menimo, da je potrebna dodatna zaščita, zagotovo pa po šestih mesecih,” pravi Poklukar. To pa še sploh velja sedaj, ko je vlada omejila trajanje digitalnega covidnega potrdila na 270 dni. “Dejstvo je, da stroka ves čas opozarja, da s časom naša zaščita oziroma imunost pada, zato je potreben osvežitven odmerek, ki ponovno dvigne to raven,” pravi minister. Po njegovih besedah višja raven protiteles pomembno pripomore tudi k zaščiti proti omikronu oziroma proti težjemu poteku bolezni, ki jo ta povzroča.

“Iz tega razloga je stroka priporočila, da se je možno cepiti že tri mesece po osnovnem cepljenju, ko govorimo o mRNA cepivih,” pravi minister. Dodaja, da je stroka že pred meseci povedala, da naj vsi, ki so polno cepljeni z vektorskimi cepivi, pristopijo k osvežitvenemu odmerku že dva meseca po polnem cepljenju. “Skupaj z Evropskim centrom za obvladovanje in preprečevanje bolezni pa lahko na nivoju Evropske unije ugotovimo, da se vsem priporoča ponovno cepljenje najmanj po šestih mesecih, medtem ko se jim daje tri mesece časa, da lahko v pravem času pristopijo do cepilnega mesta in se cepijo, da ne bi slučajno zaradi omejenega trajanja digitalnega covidnega potrdila ostali brez pravic, ki iz tega pritičejo,” pojasnjuje Poklukar.

Covidno potrdilo za tiste s poživitvenim odmerkom za zdaj neomejeno

Covidno potrdilo tistih, ki so poživitveni odmerek že dobili, pa ima za zdaj še neomejeno trajanje. “Ta trenutek še ne vemo, koliko časa bo veljala QR koda, kajti to bo pokazal čas. Čakamo na nove podatke, analize stroke in nadaljnje usmeritve,” pravi minister za zdravje.

Kaj pa morebitni dodatni ukrepi in omejitve? Po besedah ministra na to vprašanje ni lahkega odgovora. Prav danes ima posvetovalna skupina s predstavniki “praktično vseh resorjev vlade” delovni sestanek, na katerem razglabljajo o morebitnih novih ukrepih, ki bi obveljali med prazniki. “Ne glede na to, kakšni bodo ukrepi, je ključno orodje oziroma ključen ukrep cepljenje,” pravi Poklukar.

Omikron kot “začetek pomembnega viharja”

Minister za zdravje je potrdil, da o novi različici koronavirusa omikron še ne vemo veliko. “Vemo toliko, kolikor izvemo iz tujine. Ta trenutek je predvsem znano to, da se izredno širi med prebivalci. Je pa še neznano, kako hudo obliko bolezni povzroča. Tisto, kar se bojimo, je, da povzroča enako ali celo hujšo obliko kot različica delta,” je navedel in dodal, da predvsem slednji vidik kliče k največji previdnosti.

Potrdil je, da je v Sloveniji po današnjem poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) potrjenih dvanajst primerov okužbe z omikronom ter trinajst sumov okužbe, ki so bili potrjeni s tako imenovano sondo PCR, zdaj pa se čaka na rezultate sekvencioniranja. Obenem je zaradi rizičnih kontaktov z omikronom v karanteni 91 oseb. Poklukar je potrdil, da je za dokazovanje prisotnosti nove različice potrebno presejanje s PCR-sonda metodo, ki pa je zamudna. “Zato je sedaj možno hitreje postaviti sume, dokončni sum pa še vedno potrdi sekvencioniranje genoma virusa, kar pa je zahteven in relativno dolgotrajen postopek. Podobno se dogaja v vseh evropskih državah,” je pojasnil. Dolgotrajnost metode je eden glavnih problemov odkrivanja novih različic in sledenja stikov. “Epidemiološka služba NIJZ je skupaj s klicnim centrom maksimalno angažirana, da v teh dneh lovijo vse rizične kontakte, vendar je ravno ta zamuda tisto, kar onemogoča optimalno sledenje temu virusu,” je pojasnil.

Po besedah ministra začetki omikrona, ki jih spremljamo, z vidika številk niso toliko dramatični. “Vendar, če gledamo dnevno ali tedensko večanje števila primerov omikrona v Sloveniji, podatek sovpada s prispodobo tornada. Zagotovo smo na začetku pomembnega viharja,” meni minister za zdravje. “V določenih državah se kaže rušilna moč tega virusa, predvsem z vidika števila okužb, ki jih lahko v kratkem času povzroči in to je naša glavna skrb oziroma bojazen,” je navedel. Če je omikron dva do trikrat bolj prenosljiv od delta različice, to pomeni, da bi ob prej štiri tisoč dnevnih okužbah danes lahko imeli dvanajst tisoč okužb na dan. “Če bi bila enaka stopnja hospitalizacije, to pomeni enormen, da ne rečem neobvladljiv napor in pa obremenitev zdravstva,” je ponazoril Poklukar. Skrb je predvsem prisotna za enote intenzivne terapije, kjer je danes še vedno 215 hospitaliziranih iz četrtega vala.

Sicer se hospitalizacije zaradi covida in potrebne kapacitete zdravstva nižajo skladno z dnevnim številom novih okužb, je pojasnil Poklukar in navedel, da je bilo danes v covid bolnišnicah hospitaliziranih 695 bolnikov, od tega jih je bilo 215 v enotah intenzivne terapije. “Od 215 bolnikov v enotah intenzivne terapije je bilo samo 34 cepljenih, kar pomeni, da je bilo kar 84 odstotkov hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije necepljenih. Tudi na navadnih covid oddelkih je bilo necepljenih kar 72 odstotkov bolnikov,” je navedel Poklukar. “Če bi bili vsi cepljeni, bi imeli danes v bolnišnicah med 150 in 200 covidnih bolnikov, ne pa skoraj 700,” je ponazoril.

Komentari

Vaš komentar