N1 STUDIO: Volitve v BiH – katera so največja presenečenja in kaj bo drugače?

Slovenija 04. Okt 202218:00

Bosna in Hercegovina je vendarle izbrala svoje politične predstavnike. Na volitvah je bilo tudi nekaj presenečenj, po zadnjih informacijah tudi ukradenih glasov. Gost v N1 STUDIO je bil poznavalec razmer na Zahodnem Balkanu Faris Kočan s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede, iz Mostarja pa se nam je oglasila novinarka N1 Sarajevo Tina Jelin Dizdar.

Na nedeljskih volitvah članov predsedstva Bosne in Hercegovine (BiH) se, sodeč po danes objavljenih delnih izidih državne volilne komisije, vendarle obeta vnovična zmaga Željka Komšića za hrvaškega člana. Izidi sicer potrjujejo zmago bošnjaškega člana Denisa Bećirovića in srbske članice Željke Cvijanović. Milorad Dodik naj bi bil izvoljen za predsednika Republike Srbske.

Prepričljiva zmaga Bećirovića, ki ga je podprlo 11 opozicijskih bošnjaških strank in je doslej dobil približno 100.000 glasov več od Bakirja Izetbegovića, je presenetljiva, ker je bila pričakovana tesna tekma.

“Kakor vidimo, se na spodnjih nivojih pravzaprav ni nič spremenilo. Spremenila pa se je ideja državljanske identitete. Izetbegović je izgubil proti kandidatu, ki ga je podprlo 11 strank, ki imajo različne ideološko-nazorske poglede na BiH. Bečirović lahko prispeva svoj drugačni pogled, da se umakne od tega klasičnega poimenovanja bošnjaštva, osmišljanja Bosne in Hercegovine skozi bošnjaško identiteto in podpiranja bolj bosansko-hercegovske identitete – to, kar dela Komšić, in to je mogoče ključno sporočilo – da imajo v članih predsedstva vsaj dva, ki si želita drugačne Bosne in Hercegovine, bolj funkcionalne in manj vpete v etnične gabarite, ki hromijo državo v zadnjih 30 letih,” meni Kočan.

Po njegovih besedah sta bila v tekmi za bošnjaškega člana predsedstva BiH dva pomembna dogodka. “Prvič se je zgodilo, da je 11 strank podprlo enega kandidata, s čimer je imel več možnosti za izvolitev. Drugi trenutek pa je, da so ljudje siti vodstva Izetbegovića, siti so njegovega vodenja stranke SDA in zato so mu poslali sporočilo, da je mogoče čas za novega voditelja znotraj stranke,” je Kočan analiziral Izetbegovićev poraz v tekmi za bošnjaškega člana predsedstva BiH in močno zmago njegove stranke.

V Republiki Srbski dva kandidata potrdila zmago

Bolj zapleteno je bilo v predsedniški tekmi za predsednika Republike Srbske. Po 90 odstotkih preštetih glasov kaže na zmago Milorada Dodika, čeprav je vmes vodila njegova protikandidatka Jelena Trivić iz opozicijske Stranke demokratičnega napredka (PDP), oba pa sta tudi razglasila zmago. Dodik in zdajšnja predsednica Republike Srbske Željka Cvijanović bosta očitno le zamenjala položaja. Dodik bo predsednik Republike Srbske, Cvijanović pa srbska članica predsedstva BiH.

Zaradi suma o nepravilnostih je Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine sprejela odločitev o ponovnem štetju glasov z večjega števila volišč. V Republiki Srbski so potrdili tudi najmanj en primer kraje glasov kandidatki opozicije za predsednico Republiko Srbske Jeleni Trivić. Predsednik enega od tamkajšnjih lokalnih volilnih odborov je pred kamerami televizije BN priznal, da je vse glasove, ki jih je v njegovi vasi Krajišnik pri Bosanski Gradiški osvojila Jelena Trivić, pripisal kandidatu za predsednika Republike Srbske Zoranu Kaliniću iz stranke Naša zgodba. Več o tem: Na volitvah v BiH potrjen prvi primer kraje glasov.

“Bližina na volitvah med Dodikom in Trivić za predsednika Republike Srbske kaže na manjšo razpoko oziroma nezadovoljstvo. Vendar je treba biti pazljiv. Ljudje so siti Dodikovih malverzacij v odnosu do vladavine prava in plenjenja države, ne pa v idejnem smislu. Trivić je po volitvah v nastopih govorila podobno kot Dodik. Kako ona razume Republiko Srbsko znotraj BiH, v primerjavi z Dodikom ni razlike. To je ključno sporočilo,” je opozoril Kočan.

Med kandidati za srbskega predstavnika predsedstva BiH so po Kočanovem mnenju imeli izbiro alternative, vendar je predstavnik bosanskih Srbov Nenad Nešić dobil le pet odstotkov. “To nas mora strašiti,” je prepričan Kočan.

Dodik je v preteklosti večkrat omenjal možnost odcepitve Republike Srbske, v govoru po razglasitvi zmage pa je kot največje zaveznice omenil Srbijo, Rusijo in Madžarsko. “Med analitiki se omenja, da bi Dodik lahko zahteval mesto zunanjega ministra v BiH in na podlagi rezultatov volitev bi mu to lahko tudi uspelo. S tem bi lahko pomembno vplival na to, kam bo šla BiH,” je prepričan Kočan.

Po njegovem mnenju Dodik že od leta 2006 omenja idejo o odcepitvi, “mednarodna skupnost pa ni postavila jasnih mej”.

“Ko deset let poudarjaš enake ideje in zgodbe, na ta način prepojiš družbo s temi temami. Tudi če se ne odcepi, je s tem diskurzom razgradil idejo, da se lahko Republika Srbska udejstvuje znotraj BiH,” je razmišljal Kočan.

Ob tem je izpostavil, da je Dodik “opoziciji ponudil okvir, iz katerega ne gre izstopiti. S tem je na neki način legitimiral nesodelovanje in poskrbel, da je Bosna in Hercegovina nefunkcionalna država”. Zanimiv je tudi Dodikov odziv na odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta, ki je kmalu po zaprtju volišč sporočil, da je uvedel spremembe volilnega zakona. “Dodik je na to temo dejal, da ga odločitev Schmidta ne zanima, saj se ne ukvarja z Republiko Srbsko, in da BiH razume kot tujino,” je dejal Kočan.

Kaj prinašajo Schmidtove spremembe?

Zakaj državljani BiH še vedno najraje volijo nacionalistične politike, ki si najbolj prizadevajo za to, da se v državi nič ne bi spremenilo?

“Vse tri največje stranke si prizadevajo za status quo, zato ker je to na neki način njihov plen. To se najbolje vidi na ravni BiH, kjer te stranke sodelujejo v koaliciji. Tako HDZ BiH, Stranke demokratske akcije (SDA) in Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD),” je dejal Kočan.

O volilnih spremembah, ki jih je takoj po zaprtju sporočil Schmidt, Kočan vidi nekatere premike na bolje. “Deblokiran bo proces odločanja. Zakoni so se valjali po zgornjem in spodnjem domu. Uvedel je roke, do kdaj je treba sprejeti posamezne odločitve. Na neki način uvaja deblokado in vrača neko normalizacijo,” meni Kočan.

Kdaj pa se bo BiH približala Evropski uniji (EU)? Zaradi specifičnih razmer je mesto kandidatke že dobila Ukrajina, BiH pa na status kandidatke za članstvo še čaka.

“Ljudje že več kot 20 let čakajo na tisto nekaj več od evropske namere ali perspektive. Mislim, da je Evropska unija zamudila tisti najprimernejši trenutek, kdaj bi lahko BiH ponudila status. Morala bi ga takrat, ko ga je Ukrajini. Takrat sta se najavili politična kriza in napetosti,” je prepričan Kočan.

“Evropska unija ni več edina pomembna igralka v regiji”

Kočan je izpostavil dejstvo, da EU ni več edina pomembna igralka v regiji. “Imamo Rusijo, Kitajsko in Turčijo. Imamo neliberalne akterje, ki lahko rušijo vse, kar EU v zadnjih 20 letih predstavlja. Ljudje so razočarani nad Evropsko unijo in njenimi potezami. Evroskepticizem na Zahodnem Balkanu je velik. Kar je posledica velikih praznih obljub,” je opozoril Kočan.

Slovenija si je z afero non paper načela ugled, ki ga je imela v BiH, nekoliko pa si ga je popravila z nedavnim predlogom voditeljem držav EU, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke. Vendar pa predlog ni dobil zadostne podpore.

“Delno ja, ko je temo in povabilo znova vrnila v pogovore na ravni EU. Je pa pomembno, koga bo Slovenija vabila v te pogovore. Ali je to Madžarska, Poljska ali pa Nemčija in Francija. Mislim, da je pomembno, da se ti pogovori vodijo z jedrnimi državami Evrope,” je izpostavil Kočan.

Kaj je o razpletu volitev in preobratih povedala novinarka N1 Sarajevo Tina Jelin Dizdar, si poglejte v spodnjem video posnetku:

Podkast: oddajo lahko tudi poslušate

Celotno oddajo si lahko ogledate na video posnetku zgoraj in na tej povezavi, obenem lahko oddajo tudi poslušate v obliki podkasta.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar