Menu Item
Na nujni seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki so jo sklicali na zahtevo SDS, so iskali rešitve za reševanje romskih vprašanj, ki so zlasti v nekaterih občinah jugovzhodne Slovenije vse bolj pereča. "Zaupanje med Romi in ostalim prebivalstvom v občini je na najnižji točki," je pojasnil župan občine Šentjernej Jože Simončič.
Na nujni seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti so danes razpravljavci opozorili na vse bolj perečo romsko problematiko in ocenili, da je za njeno reševanje nujen usklajen pristop vseh, ki se s tem ukvarjajo.
Nekateri so tudi spomnili, da vlada še vedno ni pripravila obljubljenih sprememb zakonodaje na tem področju.
Nujno sejo komisije so zahtevali v SDS, da bi, kot je povedala Anja Bah Žibert, iskali skupne rešitve za reševanje romskih vprašanj, ki so zlasti v nekaterih občinah jugovzhodne Slovenije vse bolj pereča. “Dejstvo namreč je, da leta in leta pisanj različnih poročil o reševanju položaja romske skupnosti in pogovarjanj, kaj je treba narediti, niso dali rezultatov. Zato je treba ukrepati,” je dejala.
Da so razmere res pereče, je opozoril župan občine Šentjernej Jože Simončič. “Zaupanje med Romi in ostalim prebivalstvom v občini je na najnižji točki,” je dejal. Vzrok za to je, da med Romi naraščata kriminal in nasilje, ki se selita tudi v šole. Mnogi romski otroci tudi ne obiskujejo vrtca in šole, je dejal. Pri tem je sicer izpostavil, da niso problematični vsi Romi, ampak zgolj nekateri posamezniki.
V občini bi po besedah Simončiča stvari radi rešili, vendar za to nimajo pravih vzvodov, zato so nujne spremembe zakonodaje ter skupno sodelovanje in ukrepanje vseh.
Da so stvari ušle izpod nadzora, je ocenil župan Mestne občine Krško Janez Kerin. Slednje je med drugim ponazoril s primerom, da si delavci krškega komunalnega podjetja ne upajo več v romsko naselje, če ob tem nimajo spremstva policije. Tudi on je pozval k skupnemu reševanju težave. “Če je politika našla skupni jezik pri referendumu za Nek 2, naj najde tudi skupen jezik pri reševanju romske problematike,” je dejal.
Podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar pa je spomnil, da je vladna koalicija oktobra lani zavrnila paket zakonov, s katerim je 11 občin jugovzhodne Slovenije želelo reševati tudi romsko problematiko.
Paket je med drugim zavrnila s pojasnilom, da bo vlada do konca leta pripravila svoje zakonske spremembe, k čemur jo je s sklepom pozval tudi odbor za delo, a se to do danes še ni zgodilo. On in nekateri drugi razpravljavci so zato vlado danes znova pozvali, naj pripravi obljubljene ustrezne zakonske rešitve.
Vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, sicer tudi državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, se je strinjala, da bi bile določene spremembe potrebne, saj “zdajšnji ukrepi ne delujejo v takšni meri, kot bi želeli”. Kot težavo je izpostavila predvsem izostajanje otrok od pouka in nizek odstotek romskih otrok, ki zaključi osnovno šolo.
Nekateri člani komisije in razpravljavci pa so v luči razprav o nujnosti zakonskih sprememb menili, da zgolj spremembe zakonov ne bodo prinesle želenih rešitev.
Po oceni predstavnika ministrstva za delo Petra Dirnbeka Vatovca bo mogoče težave zares odpraviti le, če se bomo lotili vzrokov, med katerimi je eden od glavnih potisnjenost Romov na rob družbe. Predvsem večinska skupnost je tista, ki ima dolžnost, da gradi mostove. “Zato na ministrstvu menimo, da je edina rešitev več strokovnega dela na terenu,” je dejal.
Podobno je menil predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Kot pogoj, da se Romom olajša vključevanje v širšo skupnost, je izpostavil ureditev nelegalnih naselij, njihovo izobraževanje in zaposlitev. “Samo zaposleni Romi namreč lahko naredijo preboj,” je dejal. Opozoril pa je, da avtomatičnih rešitev ni in da bo potrebno dolgotrajno usklajeno delo vseh pristojnih.
V poslanski razpravi, ki je sledila, so poslanci bolj ali manj povzeli mnenja vabljenih na sejo. Anton Šturbej (SDS) je podobno kot Rudaš poudaril nujo, da pri reševanju problematike usklajeno sodelujejo vsi ministrski resorji in tudi drugi. Tudi Tamara Vonta (Svoboda) je ocenila, da drugega načina, “kot da stvari rešujemo skupaj, ni”.
Sara Žibrat (Svoboda) pa je izpostavila nujnost proučevanja dobrih praks ter njihovo prenašanje tja, kjer so težave.
Po več kot štiriurni razpravi so člani komisije na koncu sprejeli sklep, s katerim je komisija vladi predlagala, da v treh mesecih pripravi podrobno poročilo o dosedanjem delu medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike ter komisijo seznani z načrtom njenih aktivnosti v letu 2024. V SDS namreč ocenjujejo, da omenjena skupina svojega dela na opravlja tako, kot bi ga morala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje