Civilne iniciative iz slovenske Istre zahtevajo obvezno preusmeritev tranzitnega prometa na hitro cesto ali pa ukinitev statusa hitre ceste.
Skupnost civilnih iniciativ Koper je na novinarski konferenci v Bertokih predstavila pobudo vladi za preusmeritev tranzitnega prometa na obalno hitro cesto ali pa prekategorizacijo le-te v glavno cesto prvega reda. Menijo, da tranzitni promet zdaj duši lokalne ceste, ker tujci ne želijo kupiti tedenske vinjete za sedem kilometrov hitre ceste.
V krajih ob hitri cesti med nekdanjim mejnim prehodom Škofije in Koprom se že 15 let pritožujejo zaradi povečevanja prometa po vzporednih poteh, letos pa so razmere eskalirale, je poudarila predstavnica Skupnosti civilnih iniciativ Koper Barbara Verdnik. Po njenih besedah je mogoče na lokalnih in zasebnih cestah ter celo na dvoriščih srečati avtodome in počitniške prikolice vseh možnih evropskih registracij.
Od vzpostavitve vinjetnega sistema v letu 2008 se je zvrstilo veliko pobud za ukinitev cestninjenja, vse pa so bile zavrnjene z obrazložitvijo, da bi zrušile enotni sistem cestninjenja in bi postavile prebivalce drugih delov Slovenije v neenakopraven položaj.
Zahtevajo preusmeritev prometa na hitro cesto ali pa ukinitev statusa hitre ceste
Zdaj so se civilne iniciative iz slovenske Istre združile in ubrale drugačno pot. Zahtevajo obvezno preusmeritev tranzitnega prometa na hitro cesto ali pa ukinitev statusa hitre ceste. Kot je dejala Verdnik, bi s tem tudi “odpravili napako iz leta 2008, ko je takratna vlada neupravičeno in v neskladju z vsemi predhodnimi dogovori in načrti” obalno cesto uvrstila v vinjetni sistem.
Obalna hitra cesta je bila izvorno namenjena povezovanju središč lokalnega pomena in dostopu do slovenskega avtocestnega križa, je poudaril Aurelio Juri, ki je leta 1993 kot koprski župan podpisal odlok o lokacijskem načrtu. Lokalne skupnosti so dale soglasje k načrtu prav zaradi takšnega namena, je dodal predstavnik civilne iniciative s Škofij Edmond Gašpar. Po njegovih besedah je bila leta 2005 tudi predana v obratovanje v takšni funkciji – kot cesta, za katero se ne plačuje cestnina.
Kot je poudaril Gašpar, so si takrat krajani Škofij končno oddahnili, ker so se rešili tranzitnega prometa skozi kraj, a le za dobri dve leti, do uvedbe vinjetnega sistema. “Ogoljufani smo bili,” je zatrdil.
Po mnenju predstavnikov civilne iniciative cestinjenje na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja ni v duhu osimskih sporazumov. Poudarjajo, da Italija ne zaračunava cestnine od Škofij do Tržiča (Monfalcone).
V prid ukinitve statusa hitre ceste navajajo neizpolnjene tehnične pogoje. Opozarjajo, da uredba o cestninskih cestah dopušča izjeme, ko je promet na vzporednih cestah oviran in ni možen drugačen obvoz. Tako je tudi del obalne hitre ceste od začetka predora Markovec do Jagodja že sedaj izvzet iz sistema cestnin, so spomnili.
“Najdražjih sedem kilometrov hitre ceste na svetu”
Juri je izrazil prepričanje, da nikjer drugje v Sloveniji, tudi v bližini turističnih krajev ne, lokalne ceste niso tako zasedene z avtodomi in počitniškimi prikolicami. Glavni razlog je “najdražjih sedem kilometrov hitre ceste na svetu,” je ocenil. Po njegovih besedah je prišel čas, da pobudo preimenujejo v zahtevo. Naslovili so jo na predsednika vlade Roberta Goloba, ker posega na področje treh ministrstev.
V civilni iniciativi menijo, da bi pristojni lahko izpolnili zahteve do konca leta. Priznavajo pa, da to ne bi rešilo vseh težav, ki so pretežno posledica povečanega prometa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje