Na nujni seji pristojnega odbora DZ so predlagatelji iz SDS poudarili nasprotovanje reorganizaciji upravnih enot, ki bi pomenila centralizacijo in manjšo dostopnosti. Da temu nasprotujejo in se zavzemajo za večanje dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti, so zatrjevali v koaliciji. Tako eni kot drugi so se strinjali, da so spremembe potrebne.
Kot je predstavila Simona Lep Šimenko iz opozicijske SDS, ki je zahtevala nujno sejo odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, je iz ene od različic izhodišč skupine pod okriljem ministrstva za javno upravo, ki so prišla v javnost, razvidno, da naj bi trenutnih 58 upravnih enot zmanjšali na 12, preostale bi postale izpostave, po drugi različici pa naj bi šlo za združitev podpornih nalog na 12 izbranih upravnih enotah.
V SDS menijo, da gre za korake, ki oddaljujejo upravne storitve od ljudi, v čemer vidijo korak k še večji centralizaciji države. Podpirajo pa vsak korak k manjši birokraciji in skrajšanju upravnih postopkov, pri čemer je treba postopke približati ljudem, je poudarila Lep Šimenko. Med drugim je omenila, da se upravne enote soočajo z mankom kadra, in izrazila strinjanje, da so nujne izboljšave.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je poudaril, da nikakor ne zapirajo ničesar, ampak je njihov cilj izboljšati dostopnost, kakovost in učinkovitost. S tem se po njegovih besedah ukvarja “cvetober slovenskih strokovnjakov s področja uprave”, ki deluje v strokovnem svetu za trajnostni razvoj javne uprave. Tega je ustanovila ministrica Sanja Ajanović Hovnik.
Sistem upravnih enot je po njegovih navedbah nevzdržen, upravne enote imajo vedno več opravil, obenem se soočajo s kadrovskimi stiskami. O konkretnih načrtih ni želel govoriti, saj da je to preuranjeno. Naj najprej stroka opravi svoje delo, šele potem bo čas za politično debato, je dejal.
Kritični tudi v SD: Nasprotujemo enostranskim posegom
Do izhodišč, ki so zaokrožila v javnosti, so kritični tudi v SD. Po besedah njihove poslanke Bojane Muršič je sicer reorganizacija potrebna, saj so nekatere upravne enote preobremenjene. “Absolutno pa nasprotujemo enostranskim posegom v organizacijo in delovanje sedanjih upravnih enot, ker je to izjemno pomemben servis za občane,” je bila jasna. Na posameznih primerih vlog je ugotavljala, da so manjše upravne enote učinkovitejše, glede preobremenjenosti pa predlagala, naj se vloge po zgledu sodišč dodelijo drugam.
Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) v nobenem od delovnih osnutkov dokumentov ni govora o ukinjanju, zapiranju in centralizaciji. So pa v njih navedeni povečanje dostopnosti, hitrejše izvajanje storitev, racionalizacija in optimizacija. Slednje ne pomeni le nižanja stroškov, temveč tudi dvig učinkovitosti in kakovosti storitev, je pojasnila in dodala, da si izboljšanja delovnih procesov v upravnih enotah želijo vsi.
Po besedah Janje Sluga (Svoboda) se že dlje časa pogovarjajo o nezadovoljstvu z delom upravnih enot, kjer postopki trajajo predolgo, med posameznimi upravnimi enotami so velike razlike, zaposleni pa so preobremenjeni. Ko pa nekdo izrazi namero, da bi to izboljšal, “smo vsi glasni in smo proti”, je očitala poslanskim kolegom. “Nihče ni za to, da bi se okenca upravnih enot ukinjala, da bi se njihovo število zmanjševalo,” je poudarila.
Kot enega od problemov je izpostavila tudi nestimulativno nagrajevanje zaposlenih. Da bi veljalo razmisliti o nagrajevanju tistih zaposlenih, ki naredijo več, je omenil še Andrej Kosi (SDS).
Župani proti ukinjanju storitev in odvzemu samostojnosti
Seje odbora so se udeležili tudi nekateri župani, ki so izrazili odločno nasprotovanje načinu reorganizacije, ki bi pomenila ukinjanje storitev in odvzem samostojnosti upravnih enot. Velenjski župan Peter Dermol je ob tem izrazil nasprotovanje morebitni centralizaciji in izrazil pričakovanje, da bodo v proces reorganizacije vključene tudi lokalne skupnosti. Po mnenju več županov bi veljalo razmisliti tudi o prenosu določenih nalog, denimo izdaje gradbenih dovoljenj, na občine.
Podobna stališča so sprejeli tudi že na posameznih organih občinskih združenj. Pri tem so nekateri – tako kot tudi na današnji seji – opozorili, da reorganizacija upravnih enot ne sme potekati po vzoru nekaterih drugih reorganizacij, denimo finančne uprave in centrov za socialno delo, saj da so se na teh področjih storitve oddaljile od ljudi. “Kogar je pičila kača, ta se boji zvite vrvi,” je na podlagi omenjenih izkušenj z drugih področij tokratne strahove občin pojasnil župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar.
Racionalizacija ne pomeni krčenja dostopnosti
Po Trbičevih zagotovilih na ministrstvu razumejo strahove, a se učijo na preteklih napakah. “Racionalizacija v naši viziji nikakor ne pomeni krčenja okenc, dostopnosti,” je zatrdil in potrdil, da bodo iskali sinergije z lokalno skupnostjo.
V koalicijski SDS in opozicijski SD so bili do njegovega nastopa kritični, saj da ni podal pojasnil o načrtovanih spremembah. Prednik se je tako obregnil ob izjavo, da ima ministrica vizijo v glavi, saj da ji v glavo ne vidijo, na mizi pa imajo napisana izhodišča. Kritičen je bil tudi, ker Trbič ni pojasnil, po kakšnih kriterijih so določili 12 upravnih enot.
Člani odbora po skoraj štiriurni razpravi niso sprejeli nobenega od predlaganih sklepov SDS, izglasovali pa so koalicijska sklepa, ki govorita o tem, da odbor zaznava potrebo po reorganizaciji upravnih enot in podpira ministrstvo v prizadevanjih za večjo optimizacijo njihovega delovanja ter da tovrstno problematiko na odboru v roku enega leta znova obravnavajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje