Pismo predsednice: Domovina je največja takrat, ko v njej nihče ni sam

Spoštovane Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani,

zbudili smo se v praznični dan. Dan, ko naši domovini prižigamo že 35. svečko. V vsaki od njih se prepletajo spomini, zgodbe, preizkušnje in uspehi, ki so oblikovali našo skupno pot. Na številne smo lahko ponosni, iz nekaterih izkušenj pa se moramo še učiti.

V plamenu teh svečk se zrcalijo pogum, upanje, odločnost in vera ljudi, ki so pred petintridesetimi leti verjeli v velike cilje – in jih tudi uresničili. Zaradi njihove enotnosti in poguma danes živimo v samostojni, demokratični in neodvisni Republiki Sloveniji. V svoji državi, na svoji zemlji.

Zato se danes s spoštovanjem in hvaležnostjo poklanjamo vsem, ki so prispevali k temu, da smo v Sloveniji lahko sami začeli graditi svojo prihodnost. Njihov trud, žrtvovanje in vera v Slovenijo nas opominjajo, kako dragocena je ta svoboda. Hkrati pa nas tudi zavezujejo, da jo spoštujemo, negujemo in odgovorno predajamo prihodnjim generacijam.

V petintridesetih letih smo dosegli veliko. Slovenija je postala prepoznavna in spoštovana članica mednarodne skupnosti. Zgradili smo državo znanja, ustvarjalnosti, podjetnosti in sodelovanja. Državo vrhunskih športnikov, znanstvenikov, umetnikov, prostovoljcev in uspešnih posameznikov, ki dokazujejo, da lahko tudi maloštevilen narod dosega izjemne uspehe.

A zrelost države se ne kaže le v dosežkih, temveč tudi v sposobnosti samorefleksije. Na poti razvoja smo izgubili marsikatero priložnost. Lahko bi več vlagali v skupno dobro, bolj poslušali drug drugega in manj energije namenjali delitvam. Izgubili pa smo tudi nekaj, kar nas je nekoč povezalo – občutek skupnega cilja. Vsi skupaj predolgo dopuščamo, da nas razdvajajo ideološke delitve in spori iz preteklosti, namesto da bi več pozornosti namenjali prihodnosti, razvoju, znanju, inovacijam in priložnostim za mlade.

Prava zmaga je skupna zmaga. Je zmaga, ki povezuje in ne ločuje. Zato si želim, da bi ljudje prepoznali svojo moč in spoznali, da je čas, da za seboj pustimo vse, ki nas delijo, in pot nadaljujemo s tistimi, ki zmorejo več: predano delo za prihodnje generacije, služenje ljudem, človečnosti.

Želim si tudi, da bi pri tem znali pogledati prek političnih in ideoloških meja, prepoznati dobre ideje ne glede na to, od kod prihajajo, ter svojo energijo usmerjati v gradnjo, ne v rušenje. Da bi odločno branili demokracijo, vladavino prava in dostojanstvo človeka ter ostali sočutni do vseh ljudi – doma in po svetu.

Prihodnost Slovenije ne bo odvisna od njene velikosti, temveč od naše povezanosti. Od tega, ali bomo v odločilnih trenutkih znali iskreno stopiti skupaj, mladim odpreti prostor za ustvarjalnost in pogumne ideje ter zgraditi družbo, v kateri lahko vsak človek živi dostojno.

Naj bo petintrideseta obletnica državnosti trenutek, ob katerem se s ponosom ozremo na doseženo in z zaupanjem gledamo v prihodnost. Ob tem pa ne pozabimo tistih, ki so nam tlakovali pot do naše samostojnosti: narodnih buditeljev in kulturnikov, Maistrovih borcev, tigrovcev, partizanov, osamosvojiteljev ter narodno zavednih ljudi vseh generacij in iz vseh obdobij. Pred 35 leti nam je uspelo, ker so vsi omenjeni imeli jasen in iskren cilj ter globlje srčno poslanstvo – živeti v miru in svobodno v lastni državi.

Naj bo to naša zaveza tudi danes: da bomo Slovenijo gradili skupaj – iskreno, odgovorno in dobronamerno. Tako, kot so jo gradili naši predhodniki. In tako, kot jo dolgujemo našim otrokom.

Naj nas današnji praznik spomni, da je domovina največja takrat, ko v njej nihče ni sam. Ko smo pripravljeni stopiti skupaj, si pomagati in verjeti, da je svetlo prihodnost mogoče ustvarjati le z odprtim srcem.

Vse najboljše, draga Slovenija!

Nataša Pirc Musar

Predsednica Republike Slovenije