Kdo bo sploh še poučeval matematiko, fiziko, računalništvo? Trenutno v Sloveniji po podatkih združenja ravnateljev osnovnih šol manjka najmanj 4.000 učiteljev. Tisti, ki še delajo, pa poučujejo tudi predmete, za katere niso izobraženi. Šole kadrovske luknje krpajo tudi tako, da v učilnice spuščajo študente. Večina učiteljev je starejših od 50 let, med mladimi pa je zanimanja za ta poklic silno malo. Je problem plača? "Učitelj začetnik zasluži 1.000 evrov. Odgovorite si sami," pravi Gregor Pečan. In kaj naj prinese obljubljena šolska reforma? Naj se učenci "piflajo" ali pridobivajo drugačna znanja? Učitelji odgovarjajo: "Le prisluhnejo naj nam, ljudem iz prakse, in naj pridejo za en teden v razred, pa jim bo vse jasno."
“Leto 2023 smo postavili kot ključno leto za izvedbo strukturnih reform države,” je napovedal predsednik vlade Robert Golob. Ena od ključnih prioritet bo celovita prenova šolskega sistema, potrjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki ga zdaj vodi Darjo Felda in pod okriljem katerega se začenjajo priprave na reformo.
Najprej nameravajo spisati Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Ta dokument pripravlja okoli 30 članov delovne skupine, ki se je prvič sestala sredi januarja. Končno besedilo bo pripravljeno predvidoma do konca leta, sočasno pa poteka tudi prenova učnih načrtov.
Med učitelji, s katerimi smo govorili, vlada dvom o učinkovitosti reforme, ki jo bodo vodili strokovnjaki pedagogike. Skeptični so zaradi izkušenj s prejšnjimi prenovami učnih načrtov. “Najpomembneje je, da bodo pristojni pri reformi izhajali iz prakse,” pravi učiteljica razrednega pouka Nina Cvek Bijelić, ki trenutno poučuje petošolce na osnovni šoli Vrhovci v Ljubljani.
“Ko so nazadnje prenavljali učne načrte (med letoma 2008 in 2011), smo učitelji ure in ure presedeli na študijskih skupinah. Predvsem smo predlagali zmanjšanje količine snovi, črtali smo vsebine, ki so se nam zdele preobsežne ali prezahtevne za določeno starost,” se spominja. A sledilo je razočaranje.
BOBO
“Ko smo dobili končne različice učnih načrtov, smo ugotovili, da so upoštevali le nekaj naših pripomb, večine pa ne. Med drugim so dodali tudi nove vsebine. Dobili smo občutek, da smo bili zraven zgolj zato, da so lahko zapisali, da smo bili tudi učitelji vključeni v prenovo,” pravi učiteljica in nam predstavi primer. “V 3. razredu so v učnem načrtu ploščina, površina in prostornina. Ampak otroci tega pri teh letih še ne razumejo, zato smo si želeli snov prenesti v višje razrede. A kot da tega našega predloga, ki je na mestu, sploh ni bilo.” Zato pred tokratno reformo poudarja: “Naj pridejo strokovnjaki za šolstvo za en teden v razred. Mislim, da jim bo takoj vse jasno in bodo po nekaj dneh spoznali, kaj ne gre. Da so nekatere predvidene vsebine za določeno starost preprosto preveč zahtevne,” je prepričana.
Učiteljev je premalo, zato najprej o kadrih, potem pa naprej
“Preden se lotimo kakršnekoli šolske reforme, je treba rešiti kadrovske probleme,” pa je jasen predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan. Po ocenah združenja namreč trenutno manjka od 4.000 do 5.000 učiteljev – tako razrednega pouka kot večine predmetov.
“Nobena reforma nam ne bo pomagala, če ne bo učiteljev, ki bodo poučevali,” pravi Pečan. So problem plače? “Odgovorite si sami, ali je 1.000 evrov, kolikor dobi učitelj začetnik, primerna plača, glede na to, da enako dobi prodajalka v eni od trgovskih verig,” odgovarja.
n1
Da je treba reformo začeti z realno oceno trenutnega stanja, je prepričan glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, in tudi on poudarja, da je treba upoštevati “uničujoče dejstvo pomanjkanja kadra”.
Vsako leto je huje, nadaljuje. Učitelji so vedno starejši, med mladimi pa zanimanja za ta poklic ni. “Ministrstvo nima realnih podatkov o tem, koliko je učiteljev, ki zaradi pomanjkanja kadra poučujejo predmete, za katere v osnovi niso niti izobraženi, koliko je študentov, ki že učijo, saj ni nikogar z ustrezno izobrazbo, ki bi se prijavil na razpis …” našteva Štrukelj in opozarja, da so številke skrb vzbujajoče.
Žiga Živulovič jr./BOBO
“V osnovnih šolah primanjkuje računalnikarjev, matematikov, fizikov, učiteljev razrednega pouka …” našteva ravnateljica ljubljanske osnovne šole Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jelovšek. “Takojšnih rešitev ne vidim in me skrbi, kako bo v prihodnjih letih, ko se bo še več sodelavcev upokojilo.”
“Tretjina učiteljic in učiteljev v osnovnih šolah pri nas je starejših od 50 let, kar je bistveno več kot v povprečju v Evropi,” pravi Štrukelj. “V srednjih šolah je situacija še hujša, saj je starejših od 50 let polovica učiteljev.”
Hkrati se delež učiteljev, mlajših od 30 let, zmanjšuje, kot je videti na spodnjem grafu. “Tudi številni mladi, ki se odločijo za učiteljski poklic, ga po letu ali dveh zapustijo zaradi slabe plače in preobremenjenosti,” opozarja vodja šolskega sindikata in ocenjuje, da plače niso edino, kar mlade pritegne ali odvrne od poklica. Plača je pomembna, ni pa vse, pravi. “Na Finskem ima učiteljski poklic zelo visok ugled, pa nimajo najvišjih plač, v Švici pa imajo zelo visoke plače, a poklic ni tako ugleden.”
N1
“Kriza vrednot je v družbi privedla do tega, da čutimo na vseh področjih pomanjkanje spoštovanja in zaupanja. Ni upoštevanja avtoritete šole, učitelja. Sprašujemo se, ali je znanje še vrednota,” razloge za nezanimanje mladih za ta poklic vidi ravnateljica Mateja Urbančič Jelovšek. “Mladi učitelji imajo velike izzive in preizkušnje. Bodo ostali na šolah, če ne bodo deležni spoštljive komunikacije v odnosu z učenci in starši?” izpostavlja.
“Strateška usmeritev države bi morala biti, da izobraževanje postavi kot enega od nosilcev kakovostne prihodnosti,” je prepričan Štrukelj. To je začetek poti do tega, da postane učiteljski poklic (znova) ugleden in privlačen.
Past digitalizacije
Pri zdaj napovedani prenovi učnih načrtov – ki naj bi v praksi zaživela v šolskem letu 2025/26 – se bodo posebej posvetili področjem zdravja in dobrega počutja, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter digitalnih kompetenc. Toda digitalizacija je lahko dvorezen meč, opozarjajo naši sogovorniki.
V predstavitvi ministrske kandidature v parlamentu je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda dejal, da “potrebujemo več znanja digitalizacije, najprej pri učiteljih, ki bodo ta znanja lahko prenašali na učence”.
Hkrati je napovedal prenovo kurikuluma v vrtcih, “predvsem na področju digitalizacije”, s čimer je sprožil burne odzive. Številni so namreč prepričani, da vsesplošna dostopnost tehnologije malčkom bolj škodi kot koristi ter da v vrtcih in osnovnih šolah ne bi smeli še povečevati zasičenosti z ‘ekrani’, ampak prav nasprotno: generacije otrok znova približati naravi in krepiti medosebne odnose.
Darjo Felda (Foto: Borut Živulović/BOBO)
Otrok ni treba učiti digitalnih veščin, saj so v tem hitrejši in naprednejši od staršev in učiteljev. Naučiti pa jih je treba, kako se izogniti pastem, ki jih digitalni svet prinaša, pravi učiteljica razrednega pouka Nina Cvek Bijelić.
“Petošolci, ki jih trenutno poučujem, so tako vešči interneta, da jih mi ne dohajamo. Imajo skupine na Viberju, kjer se popoldne pogovarjajo vse sorte. Pri tej starosti so res dovzetni za razne ‘neumnosti’, na primer TikTok izzive, ki so lahko tudi nevarni. Odrasli si ne predstavljamo, kako za sveto otroci in mladostniki vzamejo vse, kar preberejo na internetu. Po mojem mnenju bi morali v šolah veliko več časa nameniti temu, da jih naučimo selekcije in prepoznavanja lažnih novic,” je prepričana.
“Piflanje” ali učenje za življenje?
Digitalizacija je prinesla možnost, da z nekaj kliki dostopamo do informacij, poudarja učiteljica Cvek Bijelić, zato je ključno otroke naučiti selekcije teh podatkov. “Po eni strani se morajo v osnovnih šolah še vedno na pamet učiti letnice in ogromno količino drugih podatkov iz zgodovine, ki jih lahko najdeš z enim klikom na Googlu. Po drugi strani pa se mi je v tem šolskem letu prvič zgodilo, da petošolci iz Ljubljane še niso slišali, da so na Barju živeli koliščarji,” opozarja učiteljica. “Učitelji ugotavljamo, da generacijam, ki so se med epidemijo dolgo šolale na daljavo, manjka del splošne izobrazbe.”
Otroci so obremenjeni z učenjem na pamet, hkrati pa se vedno manj znajdejo v “resničnem svetu”, še opaža. “Kolikokrat se mi zgodi, da učenca pri predmetu družba vprašam nekaj z zemljevida in mi na pamet odgovori s podatkom. Ko mu rečem, naj mi to pokaže na zemljevidu, pa ne zna. Zmede jih na primer, da so črke na zemljevidu drugačne kot v učbeniku.”
Profimedia
Opaža, da je danes veliko več šolarjev gibalnega oziroma kinestetičnega učnega tipa, medtem ko je bila pred leti večina slušnih in vidnih tipov. “To pomeni, da se morajo učiti izkustveno, šolski sistem pa nam ne daje časa, da bi to počeli. Pouk, pri katerem se ves dan sedi in posluša, pri teh otrocih ne funkcionira,” pravi in si želi, da bi se učnih problemov lahko lotevali bolj praktično.
Eno od področij, ki se mu bodo posebej posvetili pri prenovi učnih načrtov, je trajnostni razvoj. Tem, povezanih z ekologijo, je po mnenju učiteljice veliko premalo. Poudarja še nujnost povečanja števila razrednih ur na vsaj dve na teden. “Opažam, da otroci vse bolj potrebujejo pogovore o različnih življenjskih temah, saj jim tega zunaj šole očitno primanjkuje.”
Žiga Živulović, Bobo
Inflacija ocen in preobremenjenost
Da so šolarji preobremenjeni, opažajo vsi. Eden od razlogov je neusklajenost učnih načrtov. “Šolarji se pri angleščini učijo glagole v 5. razredu, ko pri slovenščini sploh še nismo prišli do tega, kaj je glagol, saj je to v učnem načrtu za 6. razred,” pravi učiteljica Cvek Bijelić. “Manjka povezanosti. Otroci bi vsebine lažje razumeli in si jih bolje zapomnili, če bi se jih pri različnih predmetih učili hkrati,” je prepričana.
Prav tovrstna uskladitev učnih načrtov je cilj napovedane prenove. “Prenovo učnega načrta za slovenščino bodo denimo pripravljali osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine ter strokovnjaki s fakultete. Podobno bo za vsak predmet,” pravi Branko Slivar z Zavoda za šolstvo. “Ključno je, da pregledajo cilje in vsebine ter jih uskladijo s številom ur, da bodo te cilje učitelji dejansko lahko udejanjili. V sklopu tega pa je treba upoštevati tudi dosedanje evalvacije in na primer ugotoviti, ali in na katerem področju so učenci zdaj preobremenjeni,” poudarja.
Da se bo preobremenjenost učencev zmanjšala, ko bodo učni načrti posodobljeni in usklajeni, je prepričana tudi ravnateljica Urbančič Jelovšek, ki opozarja še na en vidik. “Preobremenjenost se bo zmanjšala tudi, ko bodo starši otrokom omogočili več ‘prostega časa’ in manj izvenšolskih obveznosti, saj jih imajo nekateri preveč.”
Količina snovi v kombinaciji s pritiskom ocenjevanja, ki v višjih razredih vpliva na možnost vpisa v srednjo šolo, povzroča številne stiske. “Če smo presegli čase, ko so bile ocene sredstvo discipliniranja, smo zdaj priča nekemu novemu, prav tako strašljivemu trendu, ko postaja ocenjevanje sredstvo zbiranja točk, s čimer učencem ves čas sporočamo napačno informacijo o njihovem znanju,” je v N1 podkastu o slovenskem šolstvu povedaladr. Katja Jeznik z Oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
“Otroci so povsem sesuti, če ne dobijo petice, in pri tem je razlika z generacijami izpred 10, 15 let bistvena,” opaža učiteljica Nina Cvek Bijelić. “Zaradi staršev in njihovega pritiska so otroci postali perfekcionisti,” pravi in opisuje svoje delo z učenci za zmanjšanje teh pritiskov. “Pri likovni umetnosti se več mesecev trudim samo s tem, da se sprostijo in otresejo perfekcionizma. Vse, kar narišejo, je zelo strukturirano. Spodbujati jih moram k temu, da nekaj napackajo, pobarvajo z rokami … da pri njih spodbudim ustvarjalnost.”
Tudi med starši niso osamljena mnenja, da bi morali šolarji pri glasbeni umetnosti “peti in igrati, pri likovni risati, pri gospodinjstvu pa kuhati” – s čimer se znova postavlja vprašanje smiselnosti ocenjevanja teh predmetov.
“Pri osnovnošolskem predmetu gospodinjstvo se učenci učijo, kakšni naj bodo odnosi in razmerja med psihofizičnimi, čustvenimi, ekonomskimi, socialnimi in estetskimi potrebami človeka. Te odnose in razmerja obravnavajo v okviru doma, družine in gospodinjstva, v okviru tržnih možnosti in samooskrbe, s posebnim poudarkom na izobraževanju potrošnikov kot uporabnikov tržnih izdelkov in storitev. Učijo se tudi, kakšna naj bodo razmerja med denarnimi prihodki in izdatki za obleko, stanovanje, hrano in druge dobrine.” (Opredelitev narave predmeta gospodinjstvo iz trenutnega učnega načrta.)
Profimedia
Da so ocene v osnovnih šolah problematične, izpostavlja tudi novi minister Felda. “Tu gre za velike krivice do otrok, najbolj do najbolj nadarjenih otrok. Namreč, oceno 5 dobi nekdo, ki je zelo nadarjen, ampak oceno 5 dobi tudi nekdo, ki je lahko povprečen. Vidimo, da tega dvojega ne znamo ločevati,” je dejal na predstavitvi v parlamentu in tudi s to izjavo sprožil burne odzive. Napovedal je, da bi lahko nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v 9. razredu kmalu (ponovno) deloma štelo za vpis v srednjo šolo.
“Trenutno je seštevek ocen 7., 8. in 9. razreda edini pogoj za vpis v gimnazije in srednje šole. Osebno zagovarjam, da bi bil pogoj za vpis tudi NPZ, ki mora biti seveda potem ustrezno pripravljen,” pravi ravnateljica Urbančič Jelovšek in dodaja: “S tako spremembo bi se ‘lov na odlične ocene’ zmanjšal, posledično bi bil manjši tudi pritisk staršev do učiteljev. Trenutno so v ospredju zahteve po odlični oceni in ne po odličnem znanju. Od tod izvira komunikacija, ki je za učitelje izredno stresna.”
Prenova od spodaj navzgor
“Temelj vsake resne reforme je izredno dobro poznavanje trenutne situacije,” pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. “Kakšne resne evalvacije pa doslej ni bilo, in to bi lahko povzročalo težave.” Prepričan je, da bo priprava načrta za reformo kompleksna tako vsebinsko kot organizacijsko, in tudi on poudarja, da morajo biti vzgojitelji in učitelji že od samega začetka vključeni v iskanje rešitev. S tem pa imajo iz preteklosti slabe izkušnje, pravi Štrukelj.
Branimir Štrukelj (Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO)
“Prenovo učnih načrtov za posamezne predmete bodo izvajale predmetne kurikularne komisije, sestavljene iz predstavnikov ustreznih fakultet, učiteljev in predmetnih pedagoških svetovalcev Zavoda za šolstvo,” na kritike o tem, da so pri prejšnjih prenovah učnih načrtov premalo upoštevali učitelje, odgovarjajo na Zavodu za šolstvo.
“V strokovnih diskusijah se tehtajo vsi vidiki, povezani s prenovo konkretnega učnega načrta, kot so sodobnost, mednarodna primerljivost, vertikalna povezanost, razmerje med cilji in standardi, obseg ur predmeta …” Pojasnjujejo, da si kot institucija prizadevajo, “da se v teh komisijah razpravlja o vseh predlogih, pomislekih, dvomih … ob doslednem upoštevanju strokovnih argumentov. Učitelji so izredno dragoceni in enakovredni člani komisij, vendar je od moči strokovnih argumentov ter notranje dinamike v skupini odvisno, katere predloge upoštevati, katerih ne in s kakšnimi argumenti,” pojasnjujejo na zavodu.
PROFIMEDIA
Pred začetkom reforme moramo vedeti, kaj želimo doseči. “Za začetek se moramo vprašati, kaj je cilj splošnega izobraževanja,” pravi dr. Damijan Štefanc, profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član skupine, ki bo odgovorna za prenovo učnih načrtov. “Kaj pričakujemo od nekoga, ki zaključi osnovno šolo in gimnazijo, definirati moramo idejo, kaj pomeni splošna izobrazba,” je prepričan.
Ob tem je treba definirati tudi širšo vlogo šolskega sistema v družbi. “Eno od vprašanj, ki jih je treba nasloviti, je vedno večja finančna participacija staršev. Šola naj bi bila brezplačna, ampak vemo, da ni,” pravi Branimir Štrukelj.
“Šola naj bi bila element zmanjševanja razlik med prebivalstvom, a je vprašanje, ali danes to svojo vlogo še opravlja. Vidimo socialno diferenciacijo po šolah, na gimnazijah so otroci iz družin srednjega sloja, na poklicnih šolah pa otroci iz finančno šibkejših okolij – to ni enakopravna vključenost,” poudarja.
Izhodišče za reformo bi moralo biti po njegovem mnenju krepitev javnega izobraževalnega sistema. “Ta je kakovosten, vendar ga trenutna situacija ogroža – in bo, čez nekaj let, če ne bomo ukrepali, v slabšem stanju, kot je trenutno javno zdravstvo,” še opozarja Štrukelj.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje