Najbolj priljubljena političarka Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič naj bi se dokončno odločila, da se na evropske volitve ne bo podala. Kaj to pomeni za vladajočo stranko, ki potrebuje dober rezultat? Za koga bodo letošnje evropske volitve še pomembne ali celo usodne? In zakaj bodo tudi sicer letošnje volitve v Evropski parlament, ki bodo pri nas 9. junija, ene najpomembnejših doslej?
Največja vladna stranka Gibanje Svoboda ima, kot kaže, pri sestavljanju kandidatne liste za letošnje evropske volitve težave. Stranka naj bi si po informacijah N1 želela, da je na listi tudi Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora in po javnomnenjskih raziskavah že nekaj mesecev najbolj priljubljen obraz Svobode.
Toda Klakočar Zupančič se je po neuradnih informacijah že odločila, da je iz osebnih razlogov na listi ne bo. O tem naj bi v kratkem obvestila tudi predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba.
Kandidirati ne želi niti na zadnjem mestu liste, saj noče tvegati, da bi bila izvoljena s preferenčnimi glasovi. Na vprašanje, ali jo lahko Golob še prepriča, viri blizu Urške Klakočar Zupančič zatrjujejo, da možnosti za to ni.
Če bi bila Klakočar Zupančič izvoljena, bi morala mandat sprejeti, avtomatično bi ji prenehal mandat poslanke in s tem tudi predsednice državnega zbora. Če bi mandat v Evropskem parlamentu vrnila takoj po volitvah, bi morali izvesti nadomestne volitve. Najhitreje bi lahko mandat brez nadomestnih volitev vrnila šele po pol leta, a Klakočar Zupanič po informacijah N1 niti za šest mesecev noče v Evropski parlament. Kot že omenjeno, naj bi bili razlogi za njeno odločitev osebni.
Kdo bodo kandidati Svobode na letošnjih evropskih volitvah, tako ostaja odprto vprašanje. Ima pa stranka še nekaj časa; kandidatne liste je treba oddati do vključno 10. maja.
Jasno je sicer že, da bosta na listi Svobode sedanja evropska poslanca, ki sta bila leta 2019 izvoljena na listi LMŠ, Klemen Grošelj in Irena Joveva. Na katerem mestu bosta, pa naj še ne bi bilo dorečeno. Tudi iz vrst Svobode je vse pogosteje slišati, da bi bila lahko eno od imen na listi tudi poslanka v državnem zboru Tamara Vonta.
Evropske volitve bodo za Gibanje Svoboda nedvomno pomembne. Stranki je javnomnenjska podpora v zadnjih mesecih močno padla, zato Robert Golob potrebuje dober rezultat.
Pri tem bo izziv tudi volilna udeležba, ki je v Sloveniji na evropskih volitvah že tradicionalno nizka, niti 30-odsotna, kar koristi zlasti desnosredinskim strankam.
Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je bila volilna udeležba pri nas najvišja doslej, to je 28,89-odsotna, a je bila kljub temu tretja najnižja med vsemi članicami Evropske unije. Nižja kot pri nas je bila le na Češkem in Slovaškem.
SDS je svojo listo kandidatov že predstavila, nosilka je evropska poslanka Romana Tomc. Kot je že povedal predsednik stranke Janez Janša, si SDS na evropskih volitvah obeta zmago.
NSi bo šla na evropske volitve z “all in” pristopom. Na listi bodo vsi njeni najvidnejši člani, vključno s predsednikom stranke Matejem Toninom. Če NSi ne bi dobila niti enega evropskega poslanca ali da to ne bi postal Tonin, pa je pričakovati, da bo stranka razmislila, ali naj Tonin še ostane njen predsednik.
Evropske volitve bodo silno pomembne tudi za Socialne demokrate, ki se želijo po aferi sodna stavba ponovno dokazati, še pred evropskimi volitvami pa jih čaka volilni kongres. Če bo izid stranke, ki ima zdaj dva evropska poslanca, 9. junija slab, bi to utegnilo odnesti komaj izvoljenega novega predsednika ali predsednico stranke. A naj bi v SD po informacijah N1 že prevladovalo prepričanje, da bi moralo novo vodstvo – ne glede na to, kdo bo v njem – kljub slabemu rezultatu ostati in dobiti priložnost, da stranko dvigne z dna.
Tudi Levica še ni predstavila svoje evropske liste, največkrat pa je slišati, da bo nosilka liste poslanka Nataša Sukič.
Bodo pa letošnje volitve v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji 9. junija, bržkone ene najpomembnejših doslej. Globalne razmere so v znamenju konfliktov in vojn, obstaja možnost, da bo predsedniški stolček v ZDA ponovno zasedel Donald Trump, ob tem pa EU močno razdvaja zlasti vprašanje migracij in zelenega prehoda, ki je na ulice marsikje po Evropi že pognal kmete.
Prav te dni je v Bukarešti potekal kongres Evropske ljudske stranke (EPP), ki je vse od leta 1999 najmočnejša politična sila v EU in ki ji raziskave javnega mnenja tudi na letošnjih volitvah napovedujejo preprečljivo zmago.
Toda njihova “spitzenkandidatka” za ponovno vodenje Evropske komisije Ursula von den Leyen je na kongresu EPP dobila tudi jasno usmeritev, da mora nekatere politike Evropske unije zaostriti. Zavzemati se bo morala za deregulacijo, več poudarka bo morala dati konkurenčnosti gospodarstva hkrati z bitko proti podnebnim spremembam, največ pozornosti pa je bila deležna migracijska politika.
V programskem manifestu, ki so ga članice EPP sprejele v sredo, EPP zdaj ne podpira več le obravnave prosilcev za azil zunaj meja EU, ampak tudi njihovo nastanitev zunaj območja Evropske unije. “Zmanjšati je treba število prihodov,” je dejal predsednik EPP Manfred Weber in dodal, da je Ursula von der Leyen ta načrt podprla. Med drugim se je EPP zavzela za okrepitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), vključno s povečanjem števila pripadnikov evropske obmejne in obalne straže na 30.000.
Kot še poroča Financial Times, se EPP na letošnjih volitvah boji, da bi ji predvsem zaradi migracijske politike glasove odžirale skrajno desne stranke, “zato se je ta politična družina očitno začela zgledovati po italijanski premierki Giorgii Meloni, ki namerava prosilce za azil obravnavati v Albaniji”.
Meloni je tudi vodja politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Evropskem parlamentu, poleg njene stranke Bratje Italije pa so del te desne in blago evroskeptične politične skupine tudi poljska stranka Zakon in pravičnost, ODS češkega premierja Petra Fiale, skrajno desni Švedski demokrati in Vox iz Španije. Tej politični skupini se bo pridružila tudi madžarska vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbana in sodeč po nekaterih neuradnih napovedih morda tudi slovenska SDS, če bo Ursula von den Leyen po volitvah Evropsko komisijo ponovno sestavila s socialisti in liberalci, ne pa z desnimi konservativci in reformisti.
Kakšno bo na koncu razmerje med “levo-liberalnimi” in “desno-konservativnimi” političnimi silami in politikami, bo tokrat v rokah več kot 400 milijonov volilnih upravičencev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje