Že več kot eno leto nekateri lokali in restavracije po Sloveniji omogočajo, da napitnino pustimo tudi ob plačilu z bančno kartico. Višino napitnine izberemo na POS-terminalu, odločamo pa se med 5, 10, 15 ali 20 odstotki, lahko izberemo tudi možnost, da napitnine ne bomo dali. Smo se Slovenci novega načina plačevanja napitnine že navadili ali se nam še vedno zdi, da nam natakarji na tak način napitnino vsilijo?
Že več kot leto dni nekateri lokali in restavracije v Sloveniji ponujajo možnost, da gost ob plačilu računa z bančno kartico pusti tudi napitnino, a številni se te novosti še niso navadili.
Gostje morajo pri plačilu računa namreč na zaslonu izbrati eno od možnosti, s katero določijo, koliko napitnine želijo pustiti (5, 10, 15 ali 20 odstotkov), lahko pa izberejo tudi možnost, da napitnine ne bodo dali.
Prav na to temo, da je takšen način puščanja napitnine za goste moteč, se je vnela razprava na spletni strani Reddit. Številni so prepričani, da je napitnina vedno veljala za nagrado oziroma pohvalo, zdaj pa postaja nekaj obveznega in te natakar grdo pogleda, če mu ne nameniš enega evra ali dveh. Sprašujejo se, ali drvimo v sistem, kot ga poznajo v Združenih državah Amerike, kjer je okoli 20-odstotna napitnina že obvezna.
“Še koga moti nadležno ‘izbirno’ plačevanje napitnine, predvsem v restavracijah, kadar plačaš s kartico? Od kdaj je ta trend popularen pri nas,” se sprašuje eden od uporabnikov. “Dejansko je to prisila. Mislim, ko drugod plačaš račun, te nikjer ne vprašajo, kaj pa napitnina,” se strinja drugi.
Prav na to opozarja tudi lastnik ljubljanske gostilne in picerije Jurman Vinko Rušnik. “Mene zelo moti, da gostu vsiljujemo, da mora pustiti napitnino.”
POS-terminal, ki to možnost omogoča, so v Jurmanu uvedli minuli teden, ker je “poslovanje z njim bistveno lažje”. A Rušnik dodaja, da so možnost napitnine sami zablokirali.
“Če bom uvedel to možnost, jo bom tako, da bo gost sam od sebe moral reči natakarju, da bi rad pustil napitnino prek kartice. Tega, da bomo gostu ponudili neke številke, med katerimi bo lahko izbiral, pa se ne bomo šli,” pove.
Patricija Furlan, predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS), pravi, da je leto dni premalo časa, da bi ljudje plačevanje napitnine prek POS-terminala sprejeli. “Goste je treba izobraziti, da ta možnost obstaja. Tisti, ki pogosteje potujejo po svetu in so takšen način puščanja napitnine že videli v praksi, napitnino pustijo tudi slovenskim gostincem. Pogosteje je to v večjih mestih, drugače pa je na podeželju,” razlaga. Struktura gostov je namreč drugačna, po njenih besedah pa gostje na podeželju napitnino natakarju raje pustijo v gotovini.
Nekaterim gostom te možnosti raje ne ponudijo
Ko so možnost, da ob plačilu računa z bančno kartico pustijo tudi napitnino, gostom predstavili, je bilo sprva nekaj začudenja, ki pa je do danes minilo, pravijo v kavarni Cacao.
“Tujci so tega že tako ali tako navajeni, počasi pa puščanje napitnine pri plačevanju s kartico v navado prihaja tudi domačim gostom,” opisujejo. “Manj je primerov, ko gost doživi ‘izpad’, ne zatika se več toliko, kot se je na začetku.”
Opažajo pa, da so napitnine ob plačilu s kartico nizke, največ petodstotne. “Osebje že na začetku oceni, ali je gost pripravljen pustiti napitnino ali ne. V slednjem primeru jim te možnosti na POS-terminalu niti ne ponudijo,” povejo.
“Res je, delno moraš biti že psiholog. Tistemu, ki je negativno nastrojen ali pa mora na postrežbo čakati dlje, ne pokažeš ekrana, kjer mora izbrati višino napitnine,” zaključi predsednica sekcije za gostinstvo in turizem.
Kdo dobi napitnino in kako je s kartično provizijo?
Z napitnino, ki je plačana z bančno kartico, razpolaga delodajalec, pravijo na finančni upravi (Furs), razen če z zaposlenimi sklene dogovor, ki določa drugače.
“Tak pogodbeni dogovor mora vsebovati določilo, da negotovinsko prejeta napitnina pripada neposredno zaposlenemu oziroma zaposlenim, če obstaja med njimi dogovor o razdelitvi, ki je neodvisen od delodajalca. Pogodbeni dogovor mora vsebovati zavezo delodajalca, da bo skladno s predhodnim določilom tudi ravnal. Način predaje napitnine (negotovinsko ali gotovinsko) z vidika davčne obravnave ni bistven, pod pogojem, da je ustrezno verodostojno dokumentiran in knjigovodsko evidentiran v poslovnih knjigah,” piše na spletni strani Fursa.
Kartična provizija lahko pade na pleče delodajalca ali zaposlenega, odvisno od dogovora, ki ga skleneta med seboj. Če provizija bremeni zaposlenega, mu delodajalec izplača oziroma preda napitnino, ki je znižana za delež provizije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje