Menu Item
Mineva eno leto, odkar je Nataša Pirc Musar prisegla pred državnim zborom kot predsednica republike, dan zatem pa je še uradno prevzela petletni mandat na čelu države. Kakšno je bilo njeno prvo leto predsedovanja, vzponi, zdrsi? Zaznamovali so ga tudi njeni obiski v tujini, pridobivanje glasov, da je lahko Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN, in tako imenovani posebni posveti, ki jih je Pirc Musar poimenovala Predsedničin forum. S svojimi izjavami je dvakrat razjezila pripadnike slovenskih manjšin v tujini, ohladili so se tudi odnosi med njo in premierjem Robertom Golobom.
Pred natanko enim letom je Nataša Pirc Musar prevzela mandat predsednice republike. Izvoljena je bila v drugem krogu predsedniških volitev, 13. novembra, ko je prepričljivo premagala protikandidata Anžeta Logarja. Pirc Musar se je v predsedniško tekmo podala kot nestrankarska kandidatka in je kandidaturo vložila s podpisi volilk in volilcev, v drugem krogu pa so jo podprle stranke vladajoče koalicije.
“Danes mineva eno leto, odkar sem kot prva ženska v zgodovini Slovenije postala vaša predsednica. Poslanstvo, ki ste mi ga zaupali z izvolitvijo, bom še naprej opravljala odgovorno in po svojih najboljših močeh – za človekovo dostojanstvo v nas, za dostojanstvo za vse, za dostojanstvo okolju, ki nas obdaja,” je Nataša Pirc Musar ob prvi obletnici mandata zapisala na družbenem omrežju X.
V svojem prvem letu mandata predsednice republike je držala nekatere obljube, ki jih je dala volilkam in volilcem med predsedniško kampanjo. Ni ostala tiho pri najbolj perečih temah v državi in presekala je “tišino” Boruta Pahorja, ki se v času svojega predsedovanja, predvsem v drugem mandatu, ni veliko oglašal o perečih temah.
Prvo leto predsedničinega mandata so sicer med drugim zaznamovale zunanjepolitične teme, zlasti pridobivanje podpore za članstvo Slovenije v varnostnem svetu ZN, zabeležila je več obiskov v tujino, tudi sama pa je v Sloveniji gostila več tujih državnikov. Na domačem političnem parketu pa se je predsednica aktivirala predvsem s posebnimi posveti, imenovanimi Predsedničin forum. Dva je doslej posvetila zdravstvu in prehranski samooskrbi.
Prvo odmevnejšo potezo je Pirc Musar potegnila po odstopu ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ki je premierja Roberta Goloba obtožila političnih pritiskov, in jo zaposlila kot svetovalko v svojem uradu. Mnogi so to predsedničino potezo videli tudi kot neke vrste zaušnico premierju Golobu. Predsednica republike in predsednik vlade sta na začetku sicer delovala složno in v duhu dobrih odnosov, večkrat sta se dobila tudi na delovnih zajtrkih oziroma kosilih, a so se njuni odnosi kasneje nekoliko ohladili, tudi delovna srečanja pa so postala redkejša.
V nedavnem intervjuju za Televizijo Slovenija je Pirc Musar priznala, da so se odnosi med njo in premierjem res ohladili, a da sta odkrito pogovorila in ponovno našla skupen jezik in obnovila delovna srečanja med njima. Dejala je tudi, da ji je žal, da se v preteklih mesecih nista pogosteje srečevala, in dodala, da nikakor ne želi škoditi aktualni vladi.
Je pa predsednica republike v svojem prvem letu na čelu države s svojimi izjavami kar dvakrat razjezila pripadnike slovenskih manjšin onkraj meja. Že pred zaprisego v državnem zboru je Nataša Pirc Musar izjavila, da so manjšinske pravice v Avstriji zgledno urejene. Narodni svet koroških Slovencev je bil kritičen do njenih izjav in je predsednico republike spomnil na številne neizpolnjene obljube na področju manjšin.
Še nekoliko bolj pa so odmevale njene besede med oktobrskim obiskom slovenskih zamejcev na Tržaškem, kjer se je udeležila debate z dijaki slovenskih zamejskih licejev. V enem od odgovorov je zamejskim dijakom dejala, da je njihova domovina Italija, kar je začudilo mnoge predstavnike slovenske skupnosti v Italiji. Ti poudarjajo, da seveda živijo na italijanskem ozemlju, vendar je njihova domovina lahko le Slovenija.
Pirc Musar je v obeh primerih manjšinam pojasnila svoje besede; da so bile izrečene nekoliko nespretno in razumljene narobe. “Človek, ki dela, greši. Če ne delaš nič, težko grešiš,” je v nedavnem intervjuju za TVS dejala predsednica republike in dodala, da je pri obeh izjavah o manjšinah gledala na stvar preveč iz pravniškega vidika.
V luči ohlajenih odnosov s premierjem Robertom Golobom se je na njene izrečene besede ostro odzvala stranka Gibanje Svoboda. V stranki premierja Goloba so takrat dejali, da je “predsednica republike Slovencem v Italiji odrekla njihovo domovino“.
Nataša Pirc Musar se je znašla pod plazom javnih kritik levega pola slovenskih volilcev, ker je prekinila sodelovanja s Saro Štiglic, članico Mladinskega posvetovalnega odbora pri predsednici države. Štiglic je namreč sodelovala pri odstranjevanju postavljenih zastavic organizatorjev “Pohoda za življenje”, s tem dejanjem pa je sprožila številne odzive podpore podpornikov človekovih pravic in nasprotovanja kritikov pravice do splava.
Pirc Musar se je odločila, da s Štiglic prekine sodelovanje, na stran mlade aktivistke pa se je takrat odločno postavil premier Robert Golob, kar je takrat še nekoliko skrhalo odnose med premierjem in predsednico.
Ob koncu prvega leta mandata je Nataša Pirc Musar prvič kot predsednica republike podelila državna odlikovanja, sredi decembra pa je na lastno željo nagovorila poslance v državnem zboru. Velik del svojega nagovora je namenila vprašanju podnebnih sprememb, pomembnosti nadaljevanja vladnih reform, posebej zdravstvene reforme, prehranski varnosti in vprašanju migracij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje