Tudi sredino neurje, ki je najbolj prizadelo severni in severovzhodni del države, je za seboj pustilo razdejanje v gozdovih. Po prvih ocenah je bilo podrtih in poškodovanih 100.000 kubičnih metrov lesne mase. Škoda v gozdovih zaradi vetroloma v tem in preteklem tednu po ocenah znaša že več kot 450.000 kubičnih metrov, je sporočil zavod za gozdove.
V sredo je veter največ škode povzročil v gozdovih na območju gozdnogospodarskega območja Bled, in sicer v dolinah Radovna, Krma in Kot, kjer je ocenjeno za več kot 60.000 kubičnih metrov podrtih dreves. Podirali so se celotni sestoji, zaradi obsežnosti so tako še vedno neprevozne posamezne ceste. Poleg tega so prizadeta še gozdnogospodarska območja Tolmin, Kranj, Nazarje, Slovenj Gradec, kjer so podrta posamezna drevesa ob robovih in infrastrukturah, ponekod je podiralo v šopih.
V večini primerov gre za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa, so opozorili v Zavodu za gozdove Slovenije. Zavod je za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov, podobno kot ob preteklih naravnih ujmah v gozdovih, prilagodil svoje delo in si določil prioritete. Glavna prioriteta je zagotavljanje varnosti vseh, ki sodelujejo pri sanaciji poškodovanih gozdov. Prvi ukrep ob začetku sanacijskih del po vetrolomu je odstranitev podrtega drevja z javnih in gozdnih cest. Prednost imajo tiste, ki omogočajo dostop do kmetij in zaselkov ali zagotavljajo dostop do pomembne javne infrastrukture.
Kot pravi zavod, se mora sanitarna sečnja prednostno začeti na območjih, kjer prevladuje smrekov gozd, da se prepreči še večja namnožitev podlubnikov in posledično za lastnike gozdov še večja gospodarska škoda. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi odstranjevanju podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve vode ob večji količini padavin prek zime in s tem do dodatnih škod. Lastniki lahko vse podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo dobijo pri krajevno pristojnih revirnih gozdarjih, ki najbolje poznajo razmere in lahko individualno svetujejo ob izdaji odločb ob odobritvi poseka dreves, svetuje zavod.
Opozarja, da so vremenske razmere še vedno zelo nepredvidljive, zato naj se lastniki pregledovanja svojih gozdov in pozneje sanacije lotijo po umiritvi razmer. “Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to primerno opremljeni in usposobljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce,” svetujejo. Še vedno velja tudi opozorilo, da je v gozdovih in predvsem na robovih, ob gozdnih cestah veliko polomljenih dreves, visečih vej, zato naj rekreativci ne zahajajo v poškodovane gozdove.
V Posočju zaprte nekatere pohodne poti
Po hudem neurju, ki je Posočje prizadelo v preteklih dneh, so nekatere pešpoti v dolini Soče poškodovane ali celo neprehodne, sporočajo iz javnega zavoda Turizem Dolina Soče. Nekatere poti so zaradi podrtih dreves lahko tudi smrtno nevarne. Številne ekipe preverjajo stanje v naravi in odpravljajo škodo. Doslej so pregledali poti v Tolminskih koritih, na Javorci, kobariško zgodovinsko pot, pot Kobarid-Magozd in planina Kuhinja-Planica. Pohodniške poti v okolici Bovca so večinoma prehodne, vendar vseeno priporočajo previdnost.
Del poti po Bučenici je normalno prehoden, na zahodnem delu poti (Mengorska stran) pa je čez pot kar nekaj podrtih dreves in je zato potrebna previdnost. Poškodovane so pot do slapu Beri, pot do Grofove vode je popolnoma neprehodna, poškodovana je tudi Huljeva pot. Obenem v zavodu Turizem Dolina Soče prosijo pohodnike, da jih obvestijo o morebitnih drugih neprehodnih poteh. Zaradi posledic neurja je prepovedana tudi plovba po reki Soči med med vstopno/izstopnim mestom Bunkerji in vstopno/izstopnim mestom Kršovec.
Za sanacijo majskega neurja skoraj 5,4 milijona evrov
Vlada je potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z deževjem in poplavami 6. in 7. maja na območju koroške, podravske, vzhodno- in zahodnoštajerske regije. Ta znaša 5,38 milijona evra in presega limit za uporabo sredstev državnega proračuna. Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je največ škode nastalo na gradbeno-inženirskih objektih, kjer so jo ocenili na 3,39 milijona evrov, ter na vodotokih, kjer je dosegla 1,80 milijona evrov.
Škoda na kmetijskih zemljiščih je znašala 55.709 evrov, škoda v gozdu 1.305 evrov, delna škoda na stavbah 102.564 evrov in škoda na gozdnih cestah 22.273 evrov. Škoda na kulturni dediščini je medtem vključena v delni škodi na stavbah v oceni škode občinske komisije, so navedli. Ker končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letos, bodo pristojna ministrstva pripravila program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Vlada je pooblastila državno komisijo, da izjemoma lahko potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja. To potrjeno ponovno oceno škode komisija pošlje ministrstvu za naravne vire in prostor, ki mora o tem seznaniti vlado ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!