Smo v maju že kdaj imeli tako ekstremne preobrate kot letos? Pojasnjuje klimatolog

V dobrem tednu dni smo iz dežnih jaken prešli na kratke hlače, klime pa zadnjih nekaj dni delajo na polno. Dnevi od 25. do 27. maja so bili izjemno topli za maj in celo nadpovprečno topli za sredino poletja.

Ponekod je bilo rekordno toplo, zlasti je bilo vroče v torek in sredo, ko je Arso ponekod izmeril tudi več kot 32 stopinj Celzija.

Najvišje so se termometri povzpeli na letališču Cerklje ob Krki, in sicer na 33,5 stopinje Celzija. Gre za le tri desetinke stopinje manj, kot je slovenski majski temperaturni rekord, pri 33,8 stopinje postavljen na Slapu pri Vipavi leta 2009, je za N1 povedal klimatolog agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.

V Ljubljani in še ponekod drugod smo bili le za las stran od prvega vročinskega vala letos, ponekod ob morju pa so ga celo zabeležili. Tudi to je za maj "res neobičajno", pravi Vertačnik, saj prvi vročinski val v Sloveniji po navadi beležimo šele v drugi polovici junija.

A kljub izredno visokim temperaturam v zadnjih dneh bo letošnji maj zgolj nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, ne bo pa bistveno odstopal od zadnjih let.

To pomeni, da so se nadpovprečno visoke temperature zadnjih dni "uravnotežile" s podpovprečnimi temperaturami v sredini maja.

V desetih dneh 27 stopinj razlike

Spomnimo, okoli 11. maja nas je dosegla izrazita ohladitev z obilnimi padavinami. meja sneženja se je spustila celo do nekaterih alpskih dolin, kar po besedah klimatologa "za maj sicer ni izjemno, je pa zadnje čase dokaj redko".

Prav tako so bile v sredini maja marsikje jutranje temperature še blizu ničle, kar je Vertačnik označil kot nenavadno za zadnja leta.

Nato pa se je z zelo nizkih do zelo visokih temperatur segrelo v zgolj desetih dneh: 17. maja zjutraj smo imeli v Ljubljani pet stopinj Celzija, 27. maja pa dobrih 32. Gre torej za več kot 27 stopinj razlike. Čeprav so klimatologi takšne dogodke v preteklosti že beležili, pa je ta razlika za mesec maj vendarle zelo redka, je dejal Vertačnik.

Čeprav maj letos torej bistveno ne odstopa od povprečja, pa so nihanja, ki smo jim bili priča iz tedna v teden, vendarle vse prej kot običajna.

Poleg temperaturnih posebnosti bo letošnji maj tudi izrazito nadpovprečno osončen, nekoliko neobičajen pa je bil tudi padavinski trend.

Maj je bil nekoliko bolj namočen od dolgoletnega povprečja, čeprav smo imeli sorazmerno majhno število padavinskih dni. V povprečju ima maj namreč največ padavinskih dni v celem letu, ko običajno ne pade prav veliko dežja, gre bolj za plohe in manjše nevihte.

Letos pa je bila situacija nasprotna: padavine so bile močno skoncentrirane v sredini meseca, ko je ponekod padlo precej več dežja, kot je običajno za ves mesec.

V sredo je ob močnem popoldanskem nalivu na vremenski postaji Iskrba južno od Kočevja zapadlo 83 milimetrov padavin v pol ure in 110 milimetrov v eni uri. Po Vertačnikovih besedah gre za drugo oziroma tretjo najvišjo vrednost, kadarkoli izmerjeno v takšnem časovnem intervalu. 110 milimetrov je obenem skoraj toliko padavin, kolikor jih na območju Iskrbe običajno pade v celem mesecu.

To je po Vrtačnikovih besedah nenavadno predvsem zato, ker so nalivi običajno najmočnejši od julija do septembra, ko sta višji temperatura in vlaga v zraku. A v zadnjih letih zaradi višjih temperatur nalivi tudi maja postajajo močnejši, je še dodal.

Maj tradicionalno mesec ekstremov: od snega do hude vročine

Zanimivo pa takšno nihanje temperatur, kot smo ga opazovali letos, ni nič novega. Vremenska spremenljivost maja že leta ostaja podobna, tudi v preteklosti smo imeli maja že velike skoke ter zelo močne ohladitve ali otoplitve, je izpostavil klimatolog.

Še bolj nenavaden kot letošnji je bil na primer maj leta 1969, ko se je že v sredini meseca ogrelo nad 30 stopinj stopinj Celzija. Takrat so vremenoslovci 13. in 14. maja ponekod izmerili celo več kot 32 stopinj Celzija.

A v noči z 19. na 20. maj je državo prešla hladna fronta: močno se je ohladilo, meja sneženja pa se je marsikje spustila do nižin. 20. maja je bila v Ljubljani zjutraj osem centimetrov debela snežna odeja. To je, kot je pojasnil Vertačnik, hkrati najkasnejše sneženje in zadnja snežna odeja spomladi.

Tistega leta je bila 13. maja najvišja temperatura zraka v Ljubljani 30,5 stopinje Celzija, teden kasneje pa so zjutraj izmerili pičle 0,4 stopinje Celzija. V Celju se je ohladilo z 32 stopinj na 0,3 stopinje Celzija. Ta razlika – 30,1 oziroma 31,7 stopinje Celzija v enem tednu – je bila največja v maju v zadnjih desetletjih.

Leta 2012 pa so medtem zabeležili zelo veliko temperaturno spremembo v enem dnevu, ko se je v osrednji in jugovzhodni Sloveniji temperatura z enega na drugi dan spustila z okoli 30 na slabih 10 stopinj Celzija. Razlika je v 24 urah znašala tudi do 23 stopinj Celzija.

Leta 2003 so medtem 6. maja v Celju zjutraj izmerili 6,5 stopinje, popoldne pa 31,5 stopinje Celzija. Ta 25-stopinjska razlika med jutrom in popoldnevom je ena največjih razlik na tem merilnem mestu spomladi doslej.

Kako ekstremen je maj, kažejo tudi podatki iz leta 1957, ko je v noči s 5. na 6. maj snežilo po večini nižin. V Logatcu je tedaj zapadlo 30 centimetrov, v Ljubljani in Celju pa 13 centimetrov snega. "Nad nadmorsko višino 700 metrov je zapadlo tudi pol metra snega, kar je že za zimo zelo veliko snega, da pa toliko pade maja, je bil pa res izjemen dogodek," je dejal Vertačnik.

Po tem sneženju se je zjasnilo, rezultat pa je bilo najhladnejše majsko jutro v celotni zgodovini meritev. Takrat so na Rudnem polju na Pokljuki izmerili –15 stopinj Celzija, na Blokah skoraj –14, v Babnem Polju pa –12. Tudi v Ljubljani je temperatura padla na –2,6 stopinje Celzija, ničli pa se je približala celo ob morju. "Zdaj si takšnih dogodkov sploh ne moremo predstavljati," meni Vertačnik.

Prav tako je maj, in sicer leta 2009, poskrbel za rekorden naliv, ko je na Lisci nad Sevnico v desetih minutah padlo 51 milimetrov padavin. "Te številke doslej še nismo presegli," je vrsto majskih klimatoloških rekordov sklenil klimatolog.