Podrobnosti vladnih načrtov za pomoč prizadetim v poplavah. Od hitre pomoči in interventnih ukrepov do montažnih hiš, v katerih bodo najbolj prizadeti v poplavah lahko bivali brezplačno.
Prva faza: hitra pomoč
Pomoč prek humanitarnih organizacij
V okviru prve faze, tako imenovane hitre pomoči, je vlada najprej Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas dodelila po pet milijonov evrov za učinkovito in hitro oskrbo najbolj prizadetih z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Višina pomoči je odvisna od škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih, v katerih ljudje dejansko živijo:
stopnja 1: za trajno uničene hiše ali stanovanja, ki so praktično neobnovljiva, in zahtevajo nadomestno bivališče, višina pomoči znaša 3.000 evrov
stopnja 2: v primeru poplavljenih stanovanjskih etaž višina pomoči znaša 1.500 evrov
stopnja 3: za poplavljene kletne prostore višina pomoči znaša 500 evrov
Enostavne vloge za pomoč so dostopne na spletnih straneh Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas. Oddate jo lahko do 28. avgusta – osebno ali po pošti na lokalni Rdeči križ ali Slovensko karitas ali občino, kjer ste utrpeli škodo. Pomembno: tudi če bo vloga oddana po 28. avgustu, bo vseeno upoštevana.
Hitra pomoč tudi v obliki izredne denarne socialne pomoči
Vlogo za izredno denarno socialno pomoč lahko vložite na kateremkoli centru za socialno delo, bodisi se tam oglasite bodisi centru za socialno delo vlogo pošljete tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa boste morali vloge za izredno denarno socialno pomoč oddajati na krajevno pristojnem centru za socialno delo.
Brezposelne samske osebe bodo lahko prejele do 3.257 evrov enkratne pomoči, zaposleni samski pa 3.513 evrov. Predvideni znesek za štiričlansko družino znaša 11.466 evrov. Navedeni zneski so zgornje meje izplačil, znesek pa ne bo smel presegati nastale škode.
Prejemniki pomoči bodo najprej dobili izplačilo, kasneje pa bodo dokazovali škodo z računi.
Oprostitev plačila elektrike in zemeljskega plina
Za odjemalce, ki so jim bili v poplavah objekti popolnoma uničeni in je odjem električne energije oziroma plina zaradi poškodb električnih instalacij oziroma plinovodnega omrežja onemogočen, od 1. avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oprošča plačila računov za električno energijo oziroma za zemeljski plin.
Odjemalci plina in daljinske toplote bodo imeli tudi pravico, da odstopijo od pogodb o obvezni priključitvi ali obvezni uporabi energenta, če do 1. oktobra še ne bo možno zagotoviti dobav, da se bodo lahko samostojno pripravili na zimo.
Zavarovalnice povrnejo tudi stroške čiščenja
Pomembno je izpostaviti, da lahko osebe, ki so bile prizadete v poplavah in so imele sklenjeno zavarovanje, v škodne zahtevke navedejo tudi stroške čiščenja. Zavarovalnice namreč te vključujejo v izračun zavarovalnine brez predložitve računov.
Zavarovalnice dodajajo še, da poskušajo poenostaviti reševanje škodnih zahtevkov, s ciljem, da izplačila izvedejo čim hitreje in čim bolj enostavno.
Druga faza: interventni zakon
Vlada kot drugo fazo pomoči načrtuje ukrepe iz interventnega zakona. Ta je bil potrjen na četrkovi seji vlade, nato po nujnem postopku prihodnji teden še v parlamentu, veljati pa bi začel 1. septembra.
Kaj vse prinaša?
Dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči
Prizadeti v poplavah bodo prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku.
Za samsko osebo to pomeni 7 x 465 evrov, za štiričlansko gospodinjstvo z dvema zaposlenima staršema in dvema mladoletnima otrokoma pa 7 x 1.639 evrov.
“Gre za sredstva, ki bodo široko dostopna in ne bodo namenjena samo tistim, ki prejemajo socialne transferje, ampak vsem, ki so v poplavah utrpeli resno škodo. Namenjena bodo temu, da se državljani vsaj približno začnejo postavljati nazaj na noge,” je pojasnil minister za delo Luka Mesec.
Po pojasnilih ministrstva gre za dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči. Posameznik lahko namreč zdaj petkrat na leto prejme pomoč v višini minimalnih življenjskih stroškov, prizadeti v poplavah pa bodo lahko zdaj dobili sedemkratnik v enkratnem znesku.
Podrobnosti meril za dodelitev pomoči sicer še niso znane.
Kot je še izpostavil minister, bo v novem interventnem zakonu tudi določba, da bodo tisti, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij v avgustu, prejeli 100 odstotkov plače, od tega bo 80 odstotkov nadomestila država.
Izplačila pomoči v okviru interventnega zakona lahko prizadeti v poplavah po informacijah z vlade pričakujejo v septembru oziroma v oktobru.
Banke: moratorij na kredite, podrobnosti še niso znane
NLB in NKBM sta kreditojemalcem, ki bi zašli v težave pri odplačilu kredita, že v preteklih dneh svetovali, da se čim prej oglasijo v svoji poslovalnici.
Banke so medtem že začele z odlaganjem poplačil posojil oziroma moratoriji za tiste komitente, ki kreditov zaradi poplav ne morejo odplačevati. Ni pa še jasno, ali bodo banke zlasti tistim, ki so v poplavah izgubili vse, kredite tudi v celoti odpisale.
Interventni zakon določa, da bodo banke in hranilnice, vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Sloveniji, morale po zakonu kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobriti odlog odplačila posojila do 12 mesecev.
Pogoji se bodo razlikovali glede na višino škode, je dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Vlogo morajo upravičenci oddati do konca leta. Na odloženi del glavnice lahko banka zaračunava obresti v višini 12-mesečnega euriborja (to je trenutno 4,1 odstotka) oz. manj, če tako določa pogodba.
Zakon predvideva še ugodnejšo davčno obravnavo za tiste, ki so morali iskati začasno namestitev, ter dovoljenje občinam, da prebivalce, ki so ostali brez nepremičnin, oprostijo plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
Prav tako še ni jasno, ali bo šla vlada v obdavčitev izrednih dobičkov bank, za kar ima podporo tudi v opoziciji, vedno glasneje pa k temu Goloba pozivajo tudi nekateri poslanci Svobode.
Oprostitev nekaterih plačil, brezplačna državna stanovanja …
Po informacijah z vlade bodo del interventnega zakona tudi oprostitve plačil za elektriko, plin in vrtec.
Prav tako bo interventni zakon pospešil pridobivanje dovoljenj za rekonstrukcije, aktiviral bo brezposelne v okviru javnih del za pomoč pri sanaciji na terenu, predvideval naj bi tudi hitrejše zaposlovanje tujih delavcev …
Za prizadete v poplavah bo na voljo brezplačna namestitev v državnih stanovanjih. Zakon uvaja tudi subvencijo za najem stanovanja za vse, ki jim je poplava zalila stanovanjsko nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih. “Če boste šli v tržni najem, ste upravičeni do subvencije za najemnino stanovanj,” je na novinarski konferenci ob predstavitvi interventnega zakona pojasnil minister za delo Luka Mesec.
Starejše od 65 let, ki so v bolnišnici ali sami doma, pa bi lahko za čas trajanja sanacije brezplačno nastanili v domove za starejše. Interventni zakon tudi ukinja omejitev dela upokojencev, ki je trenutno določena na največ 60 ur mesečno.
Financiranje obnove pa bo potekalo preko posebnega SOS sklada, ki ga bo upravljala SID banka in v katerem se bo zbiral denar za obnovo – tako iz proračuna kot iz donacij, vlada pa pričakuje tudi sodelovanje finančnih vlagateljev, tako bank kot drugih morebiti zainteresiranih. Po nekaterih ocenah naj bi bil cilj, da se v ta sklad nateče okoli tri milijarde evrov.
Tretja faza: individualna pomoč za tiste, ki so izgubili vse
Za tiste, ki so v poplavah izgubili vse – po trenutnih vladnih ocenah gre za do tisoč ljudi – pa država načrtuje individualno obravnavo.
Poskrbela naj bi za nadomestno gradnjo montažnih hiš v vrednosti od 100 do 150 tisoč evrov. Država namerava torej v prvi vrsti zagotoviti pravico do brezplačnega bivanja, ne bo pa avtomatičnega lastništva, obravnava primerov bo individualna. Koliko časa bo to brezplačno bivanje lahko trajalo, še ni jasno.
Če pa bo kdo želel bodisi parcelo, ki jo bo uredila država, bodisi hišo na njej, odkupiti, bo to lahko storil.
Še to: ravno v primerih tistih ljudi, ki so v poplavah izgubili vse, naj bi vlada od bank pričakovala, da jim bodo kredite za nepremičnine, ki jih je voda uničila, v celoti odpisale.
Individualna bo tudi obravnava kmetij, ki so izgubile vse. Kmetijska ministrica Irena Šinko je ob obisku najbolj prizadetih kmetij na Savinjskem povedala: “Treba bo najti finančno pomoč, da bo kmetija lahko sploh zagnala. Ena od možnosti so finančni inštrumenti, ki jih pripravljamo in bodo objavljeni jeseni. Prek sklada za regionalni razvoj bodo možni ugodni krediti za male kmetije,” je dejala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje