Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se s 1. januarjem 2024 spreminja v obvezni zdravstveni prispevek, ki bo za vse državljane znašal 35 evrov. Koalicijske stranke so ob sprejemu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zatrdile, da se prispevek v letu 2024 ne bo zvišal, prva uskladitev pa se bo zgodila šele leta 2025. Takrat so tudi poudarile, da bo do takrat že izpeljana zdravstvena reforma, ki bo uvedla drugačen in bolj solidaren sistem zavarovanja, obvezni prispevek pa da bo ukinjen. Stranke vladajoče koalicije smo zato povprašali, kdaj se bo to zgodilo.
S 1. januarjem 2024 se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot smo ga poznali doslej, spreminja v obvezno. Večina prebivalcev, ki so doslej dopolnilno zavarovanje plačevali z mesečnimi položnicami, tega več ne bo počela, saj se vzpostavlja avtomatiziran sistem plačevanja. Znesek bo enak za vse, znašal pa bo 35 evrov na mesec.
Koalicija je v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tudi zapisala, da bodo pavšalni znesek uskladili enkrat na leto, pri čemer bodo upoštevali rast povprečne bruto plače v Sloveniji v preteklem letu, višino zneska pa bo določil minister za zdravje.
Kot so ob potrditvi zakona dejale koalicijske stranke, se v letu 2024 prispevek ne bo zvišal, prva uskladitev pa se bo zgodila šele marca 2025. Do takrat naj bi po zagotovilih vlade že bila izpeljana zdravstvena reforma, ki bo uvedla drugačen in bolj solidaren sistem zavarovanja, obvezni prispevek v zdaj uzakonjeni obliki pa bo ukinjen.
V koaliciji so ob sprejemu zakonodaje poudarjali, da naj bi solidaren sistem zavarovanja temeljil na osebnem prihodku: tisti, ki zasluži več, bo plačeval višje zavarovanje od tistega, ki zasluži manj. Stranke koalicije smo zato povprašali, kdaj se bo to zgodilo, ali že obstaja morebitna časovnica teh sprememb in ali so že naredili kakšne izračune o tako imenovanem proporcionalnem ali progresivnem prispevku obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V Gibanju Svoboda, SD in Levici so poudarili, da je bil s preoblikovanjem in posledično ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja storjen pomemben korak, saj so želeli zamejiti apetite zavarovalnic, ki so želele povišati znesek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Kot poudarjajo v Gibanju Svoboda, je bila vložitev poslanskega zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja temelj, na katerem bosta vlada in koalicija gradili moderno, pravično, učinkovitejši, kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo. S preoblikovanjem dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek so po besedah največje koalicijske stranke zagotovili prenos sredstev, namenjenih javnemu zdravstvu, na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
“Istočasno smo poskrbeli za “zamrznitev” višine prispevka, s čimer smo preprečili, da bi se breme napovedanih podražitev premij s strani komercialnih zavarovalnic preneslo na zavarovance, ki bi se zato utegnili celo odpovedati plačevanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bi lahko vodilo v nove ali še večje socialne stiske,” so v odgovoru na naše vprašanje zapisali v Gibanju Svoboda.
Poudarili so, da si v drugem koraku želijo oblikovati pravičnejši in solidarnejši prispevek obveznega zdravstvenega zavarovanja na sistemski ravni. Za zdaj še preučujejo različne možnosti, na kak način bi lahko to dosegli. Rešitve želijo oblikovati s socialnim dialogom, da jih ne bi bilo treba čez deset let ponovno spreminjati. “Čeprav se zavedamo, da bo to izjemno zahtevna naloga, je naša želja oziroma cilj, da bi nova oblika plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja v veljavo stopila že z letom 2025,” še pravijo v stranki premierja Roberta Goloba.
V stranki Socialnih demokratov so nam odgovorili, da se je koalicija zavezala, da bo v roku enega leta dajatev obveznega zdravstvenega zavarovanja uredila na način pravične obremenitve, saj bodo po sedanjem predlogu interventnega zakona tisti z višjimi prihodki efektivno plačevali manj kot tisti z nižjimi dohodki.
“Zato smo tekom koalicijskih usklajevanj o predlogu interventnega zakona, ki je tik pred obravnavo na matičnem delovnem telesu Državnega zbora, koalicijskima partnerjema predlagali, da se naša, torej koalicijska zaveza, zapiše v zakon na način časovne omejitve za čas enega leta za dani predlog – do 31. decembra 2024,” še pravijo v SD. Ob tem pa se Socialni demokrati zavzemajo tudi za pripravo zakonske rešitve za bolj pravičen prispevek, ki bo upošteval prihodke državljank in državljanov.
V SD so pripravili tudi amandma k interventnemu zakonu, s katerim časovno omejujejo dane rešitve, trenutno pa je amandma še v procesu koalicijskega pregledovanja, a pričakujejo, da ga bosta ostali koalicijski partnerici podprli.
V najmanjši koalicijski stranki Levici so preostalima partnericama možnost uvedbe progresivnega prispevka ponudili že v fazi sprejema zakona, ki je uvedel obvezni zdravstveni prispevek. Kot pravijo, je to ena od programskih zavez Levice, a so se na koncu v koaliciji skupaj odločili, da bodo s tovrstnim preoblikovanjem še počakali, saj je potreben razmislek o tem, ali naj bo prispevek progresiven ali proporcionalen. Ob tem pa v Levici poudarjajo, da mora biti v prihodnje financiranje socialno pravično.
Na vprašanje, kdaj lahko državljani pričakujejo tovrstne spremembe, so v Levici odgovorili, da bodo v koaliciji aktivnosti v tej smeri začeli izvajati v začetku prihodnjega leta. Kot pravijo, bo obvezni zdravstveni prispevek v obliki, kot ga bomo plačevali od 1. januarja 2024, ostal najdlje do januarja 2025.
“Trenutno je še prezgodaj govoriti o točni obliki proporcionalnega ali progresivnega prispevka. Maja letos smo pripravili okviren preračun, vendar smo odprti za drugačne ideje – ki pa morajo seveda izhajati iz osnovne socialne pravičnosti,” še pravijo v stranki Levica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje