Odbor DZ za zdravstvo se strinja s predlogom o referendumu o pomoči pri končanju življenja. Na odboru so z devetimi glasovi za in štirimi proti ocenili, da je koalicijski predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren.
Odbor DZ za zdravstvo je podprl koalicijski predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Volilce bi vprašali, ali so za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
V koaliciji so predlog vložili marca, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga vložili v DZ s podpisi volilcev.
Veljavna ureditev po pojasnilu Tereze Novak iz Svobode ne omenja izrecno evtanazije in pomoči pri samomoru, vendar njuna prepoved izhaja iz kazenskopravne zakonodaje, ki inkriminira tako pomoč pri samousmrtitvi kot evtanazijo. Kljub temu pa sta določeni dve pravici, v okviru katerih lahko pacient sam odloča o lastni smrti. To sta pravica do zavrnitve zdravstvene obravnave in spoštovanje vnaprej izražene volje pacienta. V njunem okviru lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege.
Kot je dodala Novak, sta omenjeni pravici v veliki meri utemeljeni na delu 51. člena ustave, ki določa prepoved prisilnega zdravljenja. Prav ta člen skupaj s 35. členom ustave, ki ureja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, pomeni pravno podlago, na kateri je mogoče legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Zakonodajno-pravna služba DZ medtem meni, da je predlagano referendumsko vprašanje nejasno. Po njihovi oceni iz njega ne izhaja, katere oblike pomoči pri končanju življenja naj bi uredil zakon, na katerega se bo nanašal posvetovalni referendum, oziroma je zavajajoče, če poleg pomoči pri končanju življenja vključuje tudi evtanazijo.
Volilke in volilci se ne bodo odločali na podlagi zakona, ampak na podlagi želje, da ob koncu življenja ne bi trpeli, je opomnil Matjaž Zwitter z medicinske fakultete v Mariboru. To po njegovem opozorilu še zdaleč ne bo pomenilo podpore omenjenemu predlogu zakona.
V tem trenutku ni čas, da se pogovarjamo o takih temah, je menila Helena Zevnik Rozman iz Slovenske Karitas. Več kot 140.000 državljanov namreč nima osebnega zdravnika, paliativna in hospic oskrba pa nista ustrezno urejeni, je opomnila.
Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos, ki je po izobrazbi zdravnica, je po drugi strani povedala, da je stara 89 let, da je doživela drugo svetovno vojno in da je 30 let delala kot humanitarna delavka, tako da si ne želi trpljenja še ob koncu življenja.
Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je aktualno vprašanje, o katerem se je treba pogovarjati, je prepričana tudi Srna Mandič s fakultete za družbene vede v Ljubljani. Naša družba je pri vprašanju umiranja po njenem opažanju razklana in v praktičnem pogledu ne vemo, kaj nas čaka v zadnjem obdobju življenja. “Postavimo to referendumsko vprašanje in naj ljudje premišljujejo o tem,” je predlagala.
V razpravi je Dejan Kaloh iz SDS dejal, da gre za občutek, da bi želeli predlagatelji skozi stranska vrata uzakoniti evtanazijo. Predlagano referendumsko vprašanje je po njegovih besedah glede na mnenje zakonodajno-pravne službe nedopustno. Iva Dimic iz NSi je v svoji razpravi prav tako izhajala iz mnenja zakonodajno-pravne službe DZ. V skladu s tem mnenjem referendumsko vprašanje “ni v redu”, je opozorila.
Bojana Muršič iz SD je pri tem opomnila, da bo vprašanje še mogoče nadgraditi. Tudi sama pričakuje, da bo v vprašanju jasno določeno, kaj si želijo vprašati ljudi.
Če je oseba v nemogočem položaju, ji je treba omogočiti, da prostovoljno konča svoje življenje, je menila Nataša Sukič iz Levice. Ne zdi se ji konstruktivno, da se o smrti nekateri nočejo niti pogovarjati. Po besedah Deana Premika iz Svobode pa se v koaliciji zavzemajo za pravico do izbire dostojanstvenega konca življenja. Gre za tiste, ki jim trpljenja ne more več blažiti niti medicina niti paliativa in pri katerih je življenjska prognoza slaba, je pojasnil.
V rubriki Poglobljeno na N1 smo lani na to temo objavili dosje iz več člankov.
O čem teče razprava, kaj je evtanazija in kaj pomoč pri končanju življenja lahko preberete v članku Boj za dostojno smrt v Sloveniji. Intervju z Andrejem Pleterskim, ki je eden od petih avtorjev zakona o prostovoljnem končanju življenja, lahko preberete v članku “Če ne bi imel očeta, ki je prosil, naj ga pustijo izkrvaveti …”. Več o evtanaziji v Kanadi, ki je v zgolj nekaj letih prehitela Nizozemsko in postala država z največjim letnim številom primerov medicinske pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, lahko preberete v članku Evtanazija v Kanadi: “Zelo hitro smo začeli polzeti po spolzki strmini”. Pogovor s Tatjano Kocjan, ki se spopada z napredujočo Parkinsonovo boleznijo, lahko preberete v prispevku “Zame je pomembno življenje, ne životarjenje”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!