Na matičnem odboru so soglasno potrdili novelo zakona o volitvah, ki odpravlja omejitev volilne pravice tistim, ki so postavljene pod skrbništvo. Po novi ureditvi volilne pravice ne bo možno trajno odvzeti, saj bo univerzalna, ne glede na osebne okoliščine kateregakoli posameznika oziroma posamezne osebe
Na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so danes poslanci soglasno potrdili predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki odpravlja omejitev volilne pravice osebam, ki so postavljene pod skrbništvo.
V obravnavi so poslanci združili predlog koalicije in državnega sveta in sprejeli nekaj dopolnil besedila.
Ključna rešitev predlagane novele zakona o volitvah v DZ je po besedah predsednice odbora in prvopodpisane pod predlog koalicije Tereze Novak (Svoboda) vrniti aktivno in pasivno volilno pravico, ki državljanom omogoča voliti in biti izvoljeni, približno 3500 osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi ovirami.
Po novi ureditvi volilne pravice ne bo možno trajno odvzeti, saj bo univerzalna, ne glede na osebne okoliščine kateregakoli posameznika oziroma posamezne osebe, je dejala Novak. Glede na predlagano prehodno določbo bi lahko omenjene osebe glasovale že na letošnjih volitvah poslancev v Evropski parlament, je poudarila.
Odbor je predlagano novelo z dodanimi dopolnili Svobode potrdili s 14 glasovi za in brez glasov proti. Odbor je sicer zavrnil podobna dopolnila, ki so jih pred tem predlagali v stranki SDS.
V zakonodajnopravni službi so medtem opozorili, da osebe, ki jim je bila volilna pravica odvzeta, tudi z vnovično pridobitvijo volilne pravice v praksi te ne bodo mogle izvrševati. Ustava določa, da mora zakonodajalec zagotoviti učinkovito uresničevanje pravice, ki jo pravni red podeljuje posamezniku, je v imenu zakonodajnopravne službe poudaril Gal Gračanin.
Tudi če večina oseb ne bo izkoristila na novo pridobljene volilne pravice, to ni razlog, da volilne pravice ne bi imeli, je medtem prepričan član DS Rajko Fajt. “Če na tehtnico položimo podelitev volilne pravice in možnost zlorabe sistema, pretehta volilna pravica,” je še poudaril.
Predstavnik zveze Sonček Iztok Suhadolnik je medtem pozdravil trud odbora za zagotavljanje enakih možnosti vseh. Izpostavil je, da v zadnjih nekaj letih prihaja do dodatnih odvzemov volilne pravice tudi med starejšimi osebami z demenco. Pri tem je izrazil prepričanje, da je preverjanje kognitivnih sposobnosti zgolj ene skupine prebivalstva diskriminacija.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v razpravi izpostavil, da je izhodišče konvencije ZN o pravicah invalidov, katere podpisnica je tudi Slovenija, da imajo vsi ljudje z invalidnostmi enake pravice kot drugi, njen cilj pa je doseči vključujočo enakost in sodelovanje vseh ljudi z invalidnostmi v vseh vidikih življenja v družbi, tudi pri političnem odločanju. Zato je prepričan, da odvzem volilne pravice ni ustrezen ukrep za preprečevanje možnosti zlorab teh oseb.
V poslanski skupini SDS so prav tako poudarili pomen volilne pravice za vse, izpostavili pa so tudi nujnost ureditve volilne pravice za ljudi s kratkotrajno telesno okvaro. Med razpravo so medtem znova opozorili na nujnost dostopa do volišč. Zavzeli so se za dosledno omogočanje dostopa invalidnim osebam in ostro nastopili proti ukinitvi nekaterih volišč, ki slabša dostopnost in starejšim in invalidnim osebam otežkoča sodelovanje v demokratičnih procesih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!