Opozicija o lobističnih stikih Janše in Kurza: "Očitno dobivamo opremo, ki bo vladi omogočala prisluškovanje"

Premier Janez Janša in bivši avstrijski kancler Sebastian Kurz sta se sestala 13. julija, pri čemer naj bi Kurz kot poslovnež in predsednik izraelskega podjetja Dream Group lobiral za izraelska kibernetska orodja. V kabinetu predsednika vlade so obisk potrdili ter dodali, da je bil informativne in predstavitvene narave, je poročal Večer.

V opoziciji pravijo, da jih omenjeni obisk ni presenetil. "Temu ne posvečamo kakšne posebne pozornosti," je dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Pri tem je spomnil na star pregovor, ki pravi, "povej mi, s kom se družiš in s kom posluješ, in povem ti, kdo si".

Ob tem je izrazil upanje, da pri Kurzovem obisku "ne gre za poplačilo kakršnihkoli dolgov iz volilne kampanje". Sajovic, ki je bil v prejšnji vladi obrambni minister, je sicer dejal, da je izraelska oprema za kibernetsko varnost "ena najboljših na tem področju". Kot je še poudaril, pa se mu zdi prav, da se takšna oprema uporablja samo za varnost države in da se izključi vsaka možnost zlorabe.

Opozicija se sprašuje, na kom bodo uporabili izraelske sisteme za vohunjenje

Bolj ostra pa je bila poslanka Levice Tina Brecelj, ki je dejala, da Janša "izraelske vlade nikoli ni pozval k odgovornosti za genocid v Gazi, nasprotno, pravzaprav je že ves čas njihov politični zaveznik in podpornik".

Po njenem mnenju se politično zbliževanje z Izraelom pod aktualno vlado stopnjuje, sedaj pa "očitno dobivamo tudi kibernetsko opremo, ki bo aktualni vladi omogočala prisluškovanje in nadzor nad političnimi nasprotniki". Poudarila je še, da se je vse to nakazalo že v predvolilni kampanji z afero Black Cube".

"Vemo, da Janez Janša zelo tesno sodeluje z Izraelom, preseneča samo to, da se ne skrivajo več," pa je navedel namestnik vodje poslanske skupine SD Luka Goršek. Dejal je, da je pomembno, da je bil lobistični stik prijavljen, je pa spomnil, da je bil Kurz v Avstriji obsojen. "Poraja se vprašanje, na kom bodo uporabljali sisteme za špijonažo, ki jih promovira Sebastian Kurz," je dodal Goršek.

Kurza sodišče v celoti oprostilo vseh obtožb o korupciji

Kurz, ki je v preteklosti veljal za čudežnega dečka evropskih konservativcev, je bil avstrijski kancler najprej med letoma 2017 in 2019. Od januarja 2020 do jeseni 2021 je nato vodil koalicijsko vlado Ljudske stranke (ÖVP) in Zelenih, potem pa je zaradi očitkov o korupciji odstopil s položaja. Decembra 2021 je najavil odhod iz politike, nato pa je postal podjetnik in lobist.

Kurz je bil leta 2024 obsojen na pogojno osemmesečno zaporno kazen zaradi krivega pričanja v okviru preiskave afere Ibiza. Vendar pa je višje sodišče na Dunaju maja lani sodbo v pritožbenem postopku razveljavilo in ga v celoti oprostilo vseh obtožb.