Opozicija v interpelacijo ministra Kajzerja, koalicija z novim manevrom proti preiskovalnim komisijam

Stranke leve opozicije bodo danes, ko se v državnem zboru začenja septembrska redna seja, vložile prvo interpelacijo zoper katerega od ministrov vlade Janeza Janše v tem mandatu. Doletela bo ministra za zunanje in evropske zadeve iz vrst največje koalicijske stranke SDS Toneta Kajzerja.

Interpelacijo zoper Kajzerja so ob nedavnem obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara v Ljubljani napovedali Socialni demokrati in jo tudi spisali. Besedilo interpelacije so nato uskladili s Svobodo in Levico, ki sta prispevali podpise svojih poslancev za njeno vložitev.

To je pomembno, ker interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra lahko vloži najmanj deset poslancev. SD jih ima v tem mandatu šest, kar pomeni, da interpelacije ne bi mogla vložiti sama oziroma brez podpore vsaj ene izmed dveh strank levega opozicijskega bloka. Prvopodpisana pod interpelacijo zoper ministra Kajzerja naj bi bila poslanka in podpredsednica SD Andreja Katič.

Glavni očitek v interpelaciji odnos vlade do Izraela

Kot glavni razlog za razrešitev ministra Kajzerja predlagatelji interpelacije navajajo politiko vlade do Izraela. Kot je znano, so se po junijski zamenjavi oblasti v Sloveniji odnosi med našo državo in Izraelom otoplili. Janševa vlada je teden dni po nastopu svojega mandata preklicala sankcije, ki jih je zaradi kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic Palestincev proti Izraelu sprejela prejšnja vlada Roberta Goloba.

Izrael pa je na drugi strani že takoj po zaprisegi Janševe vlade napovedal odprtje svojega prvega rezidenčnega veleposlaništva v Ljubljani. Veleposlaništvo je svoja vrata odprlo ob Sarovem obisku v Ljubljani 9. septembra, dogodek pa so spremljali protesti nasprotnikov izraelske politike do Palestincev.

Pred tem je avgusta odmevala slovenska blokada skupne izjave EU, v kateri bi obsodili načrte Izraela za gradnjo izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Janševa vlada je zavzela stališče, da ta izjava EU v danem trenutku ne bi prinesla dodane vrednosti. Za to potezo se je premierju Janši na omrežju X zahvalil izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Bolj enotni kot ob obisku izraelskega zunanjega ministra

V opoziciji zaradi vsega navedenega ocenjujejo, da je vlada interese Izraela postavila pred interese Slovenije, za to pa da je poleg premierja Janše odgovoren tudi zunanji minister Kajzer. Slednji je že v odzivu na napoved interpelacije poudaril, da odločno zavrača vse navedene očitke. Povedal je še, da vlada vodi zunanjo politiko, ki krepi varnost, mednarodni položaj in gospodarske interese naše države.

Da bi interpelacija uspela, ne gre pričakovati, saj Svoboda, SD in Levica v državnem zboru same nimajo dovolj glasov za Kajzerjevo razrešitev. Naj bi pa leve opozicijske stranke s tem, ko skupaj vlagajo interpelacijo, pokazale enotnost, ki je niso premogle ob nedavnem obisku izraelskega zunanjega ministra Sara v Ljubljani.

Svoboda in Levica sta namreč tedaj v državni zbor vložili predlog ustavne obtožbe zoper premierja Janšo, v SD pa svojih podpisov pod predlog niso prispevali. Takrat so Socialni demokrati poudarili, da so imeli za preučitev predloga ustavne obtožbe malo več kot eno uro časa in da so presodili, da je primernejši korak interpelacija zunanjega ministra.

Koalicija za umik točk o odreditvi opozicijskih parlamentarnih preiskav z dnevnega reda seje

Septembrska redno zasedanje državnega zbora se bo danes začelo s poslanskimi vprašanji ministrom. Premier Janez Janša, ki ta teden vodi slovensko delegacijo na splošni razpravi Generalne skupščine OZN v New Yorku, bo na poslanska vprašanja odgovarjal prihodnji torek.

Že jutri pa bodo poslanci razpravljali in na tajnem glasovanju odločali o predlogih za razrešitev predsednika in podpredsednice državnega zbora Zorana Stevanovića (Resnica) in Nataše Avšič Bogovič (Svoboda).

V četrtek bodo obravnavali tudi predlog zakona o Skoku, v petek pa bi morali odrediti opozicijski parlamentarni preiskavi o zadevi Black Cube in o sumih nedovoljenega financiranja političnih strank.

A kot kaže, se pri tem spet zapleta. Koalicijski SDS, NSi in Demokrati so namreč vložili predlog za umik točk o odreditvi parlamentarnih preiskav z dnevnega reda seje. Kot razlog za to so navedli, da bo 11. oktobra potekal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in da je "treba pred nadaljnjim vsebinskim odločanjem o navedenih aktih počakati na odločitev na omenjenem referendumu".

Spomnimo, da je koalicija ustanovitev opozicijskih preiskovalnih komisij že dvakrat blokirala tako, da je glasovala proti dnevnemu redu izrednih sej. Ustava v 93. členu sicer določa, da mora državni zbor parlamentarno preiskavo odrediti na zahtevo tretjine poslancev ali državnega sveta.

Uvrstitvi točk o odreditvi opozicijskih parlamentarnih preiskav na septembrsko redno sejo je sicer že na eni od sej kolegija predsednika državnega zbora nasprotovala vodja poslancev SDS Jelka Godec, a je po burni polemiki odstopila od svojega predloga, da kolegij glasuje o umiku omenjenih točk.