Izraelski zasuk prinaša visoko ceno. Vlogo Madžarske je v Bruslju prevzela Slovenija

Izraelski zunanji minister Gideon Sar se je na široko smejal, ko je pred novim veleposlaništvom Nauruja v Jeruzalemu prerezal modri trak. Ob tem je to majhno pacifiško otoško državo z okoli 12.000 prebivalci označil za "eno največjih prijateljic Izraela v mednarodni skupnosti", poroča CNN.

Le dva dni kasneje se je zgodba ponovila, le da je Sar v Sloveniji poziral s slovenskim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani. Ob tem vodja izraelske diplomacije ni skoparil s pohvalami na račun nove slovenske desnosredinske vlade pod vodstvom Janeza Janše.

Po spremembi oblasti junija letos je Slovenija izboljšala odnose z Izraelom, potem ko je prejšnja vlada Roberta Goloba bila zelo kritična do politik izraelskih oblasti in vojne v Gazi. Gideon Saar je v znak dobrih odnosov in hvaležnosti v Ljubljano pripeljal obsežno izraelsko gospodarsko delegacijo.

Povsem drugačno stanje je na primer v Londonu, kjer se Izrael sooča z ostrim diplomatskim udarcem: z usklajenimi sankcijami Združenega kraljestva in še enajstih držav ter trgovinskimi omejitvami za naselbine na Zahodnem bregu.

Ob tem Izrael v Londonu že skoraj leto dni nima veleposlanika, saj je predvidenega kandidata Cahija Bravermana, vodjo kabineta Benjamina Netanjahuja, zaradi kazenske preiskave doletela prepoved odhoda iz države. Po besedah britanskega zunanjega ministra Eda Milibanda so Izrael sankcije doletele predvsem zaradi odločitve o nadaljevanju projekta gradnje naselbine E1, ki onemogoča nastanek ozemeljsko povezane palestinske države.

Septembra 2025 so Velika Britanija, Kanada, Francija in več kot ducat drugih zahodnih držav priznale palestinsko državnost. Junija letos pa so Združeno kraljestvo, Kanada, Francija, Norveška, Avstralija in Nova Zelandija napovedale val usklajenih sankcij proti posameznikom in mrežam, obtoženim financiranja ter omogočanja nasilja naseljencev.

Kot poroča CNN, Izrael zaradi takšnih potez spreminja dinamiko lastne zunanje politike – medtem ko se tradicionalni zahodnoevropski partnerji oddaljujejo zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in naraščajočega nasilja, izraelska oblast krepi stike z manjšimi ali ideološko bližjimi državami.

Kljub sankcijam pa temu Izrael uspešno zavira skupne ukrepe EU. Vlogo Madžarske, ki je vrsto let blokirala evropske ukrepe, je po političnih spremembah v Budimpešti v Bruslju prevzela Slovenija. Tako sta bila zaustavljena predlog Francije in Švedske za prepoved trgovine z naselbinami ter poskus izključitve Izraela iz programa Obzorje.

Izraelski uradni odziv na zahodne ukrepe ostaja odkrito bojevit. Saar je napovedal zaprtje britanskega konzulata v Jeruzalemu, prekinitev urjenja palestinskih sil in prepoved vstopa za britanske uradnike: "Britanska poteza je moralno sprevržena in pomeni grobo vmešavanje v zadeve suverene države ter v njen volilni proces."

Premier Netanjahu je Veliko Britanijo označil za "Islamsko republiko Britanijo", medtem ko se napetosti krepijo celo z administracijo Donalda Trumpa v ZDA, sicer tradicionalno zaveznico Izraela. Tudi zaradi tega Izrael diplomatska prizadevanja usmerja drugam – odprla so se veleposlaništva v Zambiji, Estoniji, Moldaviji in na Fidžiju, Izrael pa je kot prvi na svetu priznal samooklicani Somaliland.

Nekdanji izraelski veleposlanik v Franciji Daniel Shek je za CNN opozoril, da takšen zasuk prinaša visoko ceno: "Žrtvujejo zavezništva z najpomembnejšimi državami. Če Saar meni, da lahko paragvajsko gospodarstvo nadomesti Francijo kot izvozno in uvozno partnerico, naj mu bo."

Ob tem izpostavlja, da zahodne države niso sovražne do Izraela, temveč zgolj nasprotujejo odločitvam Netanjahujeve vlade. "Francija, Velika Britanija, Italija in Nizozemska so prijateljske države, ki imajo dovolj vedenja te izraelske vlade. Uvedba sankcij je pomemben korak. Nekatere stvari so zdaj odprte in duha ni več mogoče vrniti v steklenico," je poudaril Sherk.