Poslanci strank KUL so vložili predlog za posvetovalni referendum, s katerim so vsaj začasno zadržali namero koalicije, da bi zasebna novomeška fakulteta za industrijski inženiring postala javni zavod. Bodo uresničitev projekta vladnih strank, ki gre v smeri oblikovanja javne novomeške univerze po meri zvestih Janševih podpornikov, preprečile državnozborske volitve?
Poslanci strank KUL so na pobudo Levice vložili predlog za posvetovalni referendum o odloku, s katerim nameravajo vladajoče stranke novomeško fakulteto za industrijski inženiring (FINI) iz zasebne preoblikovati v javno fakulteto. To pomeni, da državni zbor na današnjem nadaljevanju izredne seje o odloku ne bo glasoval oziroma da je odločanje preloženo, dokler se poslanci ne bodo izrekli o predlogu za referendum. V opozicijskih strankah sicer upajo, da bodo odločanje o projektu po meri SDS in njenih podpornikov prehitele državnozborske volitve.
Prav tako je danes opozicija vložila predloge za referendume o spremembah socialne zakonodaje ter spremembi zakona o elektronskih komunikacijah.
Odlok, ki bi FINI prinesel status javnega zavoda, so v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS in NSi, v imenu poslancev Konkretno pa se je podenj podpisal njihov vodja Gregor Perič. Finančne posledice so predlagatelji ocenili na 1,6 milijona evrov letno, sredstva pa naj bi zagotovilo ministrstvo za izobraževanje.
Predlagatelji priznavajo, da bi bilo preoblikovanje FINI pomemben korak k ustanovitvi četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu. Sklep o nameri ustanovitve te univerze je vlada sprejela konec lanskega avgusta.
Med osrednjimi akterji novomeške javne univerze sta zvesta podpornika SDS in premierja Janeza Janše Borut Rončević in Matej Makarovič. Prvi je predsednik upravnega odbora, drugi pa dekan javne Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki naj bi bila jedro nove novomeške javne univerze. Poleg FINI in Fakultete za informacijske študije bi bila članica te univerze še Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki je osebni projekt kmetijskega ministra iz vrst NSi Jožeta Podgorška. Grm so poslanci pred slabega pol leta že preoblikovali v javni zavod in mu torej zagotovili financiranje iz državnega proračuna.
To pa niso edini projekti pripajanja zasebnih visokošolskih in raziskovalnih institucij na državne jasli v času tretje Janševe vlade. Pred tremi tedni so poslanci koalicije ob asistenci dela opozicije Pomurski akademsko-znanstveni uniji zagotovili 100.000 evrov proračunskega denarja letno. Na čelu te unije je državni sekretar na ministrstvu za šolstvo iz vrst stranke Konkretno Mitja Slavinec. Teden dni kasneje je vlada ustanovila nov javni raziskovalni zavod Rudolfovo Novo mesto, ki mu je za prvi dve leti delovanja namenila kar 5,2 milijona evrov. Za vršilca dolžnosti direktorja tega zavoda je postavila Boruta Rončevića.
Predstavnica predlagateljev odloka o ustanovitvi javnega zavoda FINI, poslanka SDS Mojca Škrinjar, je na ponedeljkovi seji parlamentarnega odbora za izobraževanje poudarjala, da bo Novo mesto z javno univerzo postalo močno intelektualno središče, da bo to prispevalo k decentralizaciji Slovenije in k zagotavljanju enakih izhodiščnih možnosti za študij …
V levosredinski opoziciji pa ogorčenja niso skrivali. Slovenijo so označili kot unikum, saj akte za ustanovitev javne fakultete in torej za oblikovanje javne univerze vlagajo kar koalicijski poslanci in ne pristojno ministrstvo oziroma vlada. Ocenjevali so, da gre za še en parcialni in lobistični projekt podržavljanja zasebnega visokošolskega zavoda iz orbite blizu stranki SDS. Po navedbi opozicije se s preselitvijo privatnih zavodov pod okrilje države jemlje denar že obstoječim javnim zavodom, intenca projekta pa da je vključevanje novincev v rektorsko konferenco, s čimer bi spremenili podobo znanstvenoraziskovalne krajine. Manjkala ni niti ocena, da gre za napad vladajočih na obstoječi kvaliteten javni visokošolski in znanstveni sistem.
Protestni shod raziskovalcev, pedagogov in znanstvenikov
Zaradi netransparentnega ustanavljanja novih javnih inštitutov in visokošolskih zavodov brez širše strokovne presoje in brez upoštevanja veljavnih kriterijev kakovosti se bodo danes popoldne na Shodu za znanost na Kongresnem trgu zbrali raziskovalci, pedagogi in znanstveniki. Kot poudarjajo, degradacije slovenske znanosti v imenu zadoščanja interesov, ki niso povezani z razvojem znanosti v Sloveniji, ne bodo dopustili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje