V zadnjih dneh je marsikoga razburila novica, da je poslovnež Ivo Boscarol v Ajdovščini odprl podjetje, v katerem bodo v laboratorijih iz izvornih celih proizvajali meso. Na poslovno pot Ajdovca se je odzval tudi rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič, ki se med drugim ukvarja prav z raziskovanjem izvornih celic. Kot eno izmed štirih ovir vzreje laboratorijskega mesa je izpostavil, da tudi v tem procesu trpijo živali.
V nedeljo je ajdovski poslovnež Ivo Boscarol sporočil, da je v začetku leta odprl podjetje, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic Tech4Meat. Novica je marsikoga razburila, na družbenih omrežjih pa odprla burne debate o tem, ali je razvoj mesa v laboratoriju sploh smiseln.
Med drugimi je novo poslovno odločitev Boscarola komentiral rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, ki se raziskovalno ukvarja tudi z matičnimi celicami in regenerativno medicino, predvsem z možnostjo uporabe za zdravljenje pri živalih. V zapisu, ki ga je delil na enem izmed družbenih omrežij, je razložil, da je taka proizvodnja mesa še zelo daleč. Kljub temu da se mu zdi podpora znanstvenemu razvoju pomembna, je pri razvoju laboratorijskega mesa izpostavil štiri ovire.
Opozoril je tudi, da pod vprašajem ni le proizvodnja takega mesa, ampak tudi, ali bo to resnično zamenjalo meso živali.
Majdič: Pri gojenju se uporablja serum nerojenih teličkov
Prvo oviro na poti do mesa iz laboratorija po njegovem mnenju predstavlja oprema, ki potrebuje nadgradnjo. Največji bioreaktorji, ki imajo več tisoč litrov prostornine, lahko v nekaj tednih proizvedejo le nekaj kilogramov mesnih celic. Ali bo kdaj mogoče narediti večje bioreaktorje in ali bi lahko v teh gojili mišične celice, pa ni znano, je zapisal.
Kot drugo oviro je Majdič izpostavil okoljsko vprašanje, saj se pri gojenju takega mesa porabi ogromna količina energije. “Celice je treba namreč gojiti pri 37 stopinjah Celzija, bioreaktor pa ves čas mešati. Stalno vzdrževanje temperature pri nekaj tisoč ali deset tisoč litrih tekočine, v kateri rastejo celice, porablja veliko energije,” je opisal.
Tretja ovira je pogosta uporaba antibiotikov pri gojenju celic. Tej se sicer proizvajalci lahko izognejo, a to pomeni, da je treba v prostorih za gojenje stalno vzdrževati sterilne pogoje, kar proces močno podraži.
“Zelo pomemben vidik, o katerem pa se sploh ne govori, čeprav se obenem govori o zmanjševanju trpljenja živali, pa je, da se pri gojenju celic uporablja serum nerojenih teličkov, saj celice brez tega dodatka zelo slabo rastejo,” je Majdič opisal še četrto prepreko. Dodal je, da se sicer že več let iščejo nadomestki za serum govejih zarodkov, tudi zaradi visoke cene pridobivanja naravnega seruma, a nadomestila do zdaj še niso našli.
Boscarol: Če to področje ne bi imelo perspektive, ne bi šel v to
Podjetnik Ivo Boscarol je sicer ob novici o zagonu podjetja Tech4Meat dejal, da bo proizvodnja mesa v laboratorijih, kjer bi pozneje lahko proizvajali tudi rastline, pripomogla k reševanju prihodnjih težav s pomanjkanjem hrane. “Če to področje ne bi imelo perspektive in če ne bi pomenilo izziva, ne bi šel v to,” je dejal.
Raziskovalec Mark Ušaj, ki z Boscarolovim podjetjem sodeluje kot zunanji sodelavec, je ob tem poudaril, da je v laboratorijih iz ene same živalske celice mogoče narediti meso na human način, ki je dejansko pravo meso, a zanj ni treba rediti in ubijati živali. S tem bi po njegovih besedah prispevali tudi k varovanju okolja, saj za prehrano človeštva ne bo več treba rediti toliko živali.
Vlaganje v meso iz izvornih celic je Boscarol v intervjuju za N1 napovedal že leta 2022.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje