Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači priredil slovesnost ob 30. obletnici mednarodnega priznanja Slovenije s strani članic Evropske skupnosti in drugih evropskih držav. Zbrane sta nagovorila tudi tedanji in sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel ter Anže Logar.
Predsednik Borut Pahor je danes v predsedniški palači priredil slovesnost ob 30. obletnici mednarodnega priznanja Slovenije s strani članic Evropske skupnosti in drugih evropskih držav.
Prvi zunanji minister Slovenije Dimitrij Rupel je v govoru izpostavil diplomatska in druga prizadevanja, ki so vodila v mednarodno priznanje Slovenije, mnogi pa jih danes podcenjujejo. Ob tem je med drugim navedel besede nekdanjega državnega sekretarja ZDA Henryja Kissingerja, da je za strateške državne dosežke bistvenega pomena diplomacija, ki se opira na fizično vojaško moč, ta pa potrebuje tudi diplomatsko moč. Tudi pred 30 leti sta bili v Sloveniji potrebni obe.
Spomnil je še na dejstvo, da so se mnogi v tujini v začetku 90. let “le počasi in s težavo privajali na dejstvo slovenske neodvisnosti”. A sčasoma je prišlo do preobrata v Evropi – zanj je bila posebej zaslužna Nemčija s tedanjim kanclerjem Helmutom Kohlom in zunanjim ministrom Hansom-Dietrichom Genscherjem – ter usodnega razpada Sovjetske zveze. “Konec decembra so se priznanja kar usula, 15. januarja 1992 pa je ves svet vedel, da smo svobodni.”
Logar o enotni želji Slovenk in Slovencev
Sedanji vodja slovenske diplomacije Anže Logar je ob pogledu na čas pred tremi desetletji spomnil, da “smo se morali najprej priznati sami, šele nato nas je lahko priznal svet”. Za priznanje Slovenije je imela sicer mednarodna skupnost po njegovih besedah dobre razloge, med katerimi je bila tudi “enotna želja Slovenk in Slovencev po samostojni državi in pripadnosti evropskemu projektu”.
To enotnost ter “zavest o naši državnosti navzven in navznoter” je Logar izpostavil kot ključno, morda še pomembnejšo danes, “ko pihajo hladnejši vetrovi”. “Tudi danes mora vsem nam iti za Slovenijo,” je bil jasen.
“Kar danes potrebujemo, je več zaupanja vase, več odločnosti in več srčnosti (…) brez katerih pred 30 leti ne bi bilo ne samostojne države in ne mednarodnega priznanja,” je dejal in nadaljeval, da imamo dobre razloge za samozavest. “Priznajmo si, da je Slovenija lahko uspešna država,” je pozval in med drugim spomnil na zelo uspešen spopad države z gospodarskimi izzivi pandemije ter na zelo uspešno drugo predsedovanje Svetu EU. Zaključil je z besedami iz Zdravljice “edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo”.
Mirno reševanje sporov
Pahor je poudarkom obeh ministrov dodal še enega, ki “zadeva identiteto naše države tri desetletja kasneje ter odseva značaj naše zunanje in evropske politike”, to je mirno reševanje sporov.
“Slovenija se je osamosvajala po pravi poti, to je po pravni poti, in ves čas skrbela za to, da je vedno vse probleme reševala na miren način. S tem si je in si v mednarodni skupnosti krepi ugled, ki je neprecenljivega pomena,” je izpostavil predsednik.
Imamo številne prijatelje in partnerje po vsem svetu, nimamo nobenega sovražnika ali koga, ki bi v nas videl nasprotnika, “to je dediščina 30 let, ki naj jo naslednje generacije vzamejo kot nekaj neprecenljivega in naj to plemenitijo,” je dejal in dodal, da “če nam bo to uspelo, se nam ni treba bati ne za varnost ne za blaginjo naših ljudi”.
Tudi on je spomnil na enotnost Slovencev v času osamosvajanja in ocenil, da to, kar smo takrat dosegli, nismo dosegli kljub razlikam, ampak prav zaradi njih, saj smo se znali o njih pogovoriti in najti skupne, kompromisne točke, ki so peljale našo državo naprej. Če smo se pred 30 leti uspeli dogovoriti, potem sta naša “dolžnost in pravica”, da tudi danes storimo vse, da najdemo tisto, kar nas kot ljudi, državljane, kot narod združuje in dela dovolj enotne, da se lahko uspešno soočimo z izzivi, ki so pred nami, je poudaril.
Današnja slovesnost je bila sicer že 15. v vrsti slovesnosti, ki jih predsednik republike že vse od leta 2018 prireja v počastitev in ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke iz obdobja nastajanja Republike Slovenije. Z njimi želi, kot so sporočili iz urada predsednika, javnost spomniti na čas, ko smo vsem razlikam navkljub znali oblikovati skupna stališča, ko smo imeli jasne cilje in jih znali uveljaviti skupaj, saj je šlo za vprašanja naše skupne prihodnosti.
