Patra Rupnika dolgoletnih zlorab obtožili še dve redovnici

Slovenija 25. Jan 202310:07
Marko Rupnik
Foto: Peter Kostrun/BOBO

Še dve nekdanji redovnici sta za medije spregovorili o dolgoletnih spolnih zlorabah, za katere sta obtožili patra Marka Ivana Rupnika. Pravita, da sta bili v redovniški skupnosti Loyola deležni tudi psihičnega nasilja.

O zlorabah patra Marka Ivana Rupnika sta spregovorili še dve nekdanji redovnici. Za italijanski časnik Domani, ki ga je povzel časnik Primorski dnevnik, sta pod psevdonimoma Roberta in Klara dejali, da ju je Rupnik otipaval in spolno napadel.

Zdaj 56-letna Roberta pravi, da je Rupnika spoznala med njegovim poučevanjem verouka v Gorici leta 1990, kjer naj bi jo nemudoma opazil in jo z manipulacijami prisil, da se je pridružila redovniški skupnosti Loyola v Ljubljani. V redovniški skupnosti je ostala deset let, v tem času pa naj bi jo Rupnik otipaval in jo večkrat skušal poljubiti, kar je skušal opravičiti z duhovnostjo, je povedala za medij.

Ko se je Roberta Rupniku uprla, so se po njenih besedah začele hude psihične zlorabe, po desetletju bivanja v skupnosti pa je bilo njeno telo bolno, duh pa strt. Roberta je dejala, da za spolne zlorabe drugih redovnic ni vedela.

Druga nekdanja redovnica, ki je spregovorila za Domani, je Rupnika spoznala leta 1980, ko je imela le 16 let. Dejala je, da jo je že takrat poljubil, ko pa se je pridružila skupnosti Loyola pa naj bi jo tudi večkrat spolno napadel. Ob tem sta obe sogovorki za časnik poudarili, da je psihično nasilje nad njima izvajala tudi sestra prednica Ivanka Hosta.

Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola. Obtožbe zoper patra so bile vložene predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale, zato je primer zaključil.

Zaradi obtožb o spolnih zlorabah se Rupnik sooča s pozivi, naj vrne Prešernovo nagrado, ki jo je prejel leta 2000, ali pa naj mu jo vzame država. Kot smo poročali, je ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarila, da trenutna zakonodaja odvzema nagrade ne omogoča, vendar se mora po njenem mnenju zakon nujno spremeniti, saj morajo Prešernovi nagrajenci “odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe”.

Preberite še: Asta Vrečko: Rupnik naj vrne Prešernovo nagrado

Prešernovo nagrado pa od države zahteva Svetlana Makarovič, ki jo je leta 2000 zavrnila. Pojasnila je, da nagrade takrat ni hotela sprejeti, saj je “Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade”. Patra Rupnika namreč ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor.

Kot smo poročali, je Vrečko sicer potrdila, da zakon omogoča vrnitev Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.

Preberite še: Ministrstvo preverilo, Svetlani Makarovič lahko vrnejo Prešernovo nagrado

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.