Po skoraj desetih letih so vozniki avtobusov v javnem potniškem prometu dosegli, da se jim znova prizna pravica do poklicnega zavarovanja.
Skoraj deset let potem, ko so jim delodajalci prenehali plačevati poklicno zavarovanje, so vozniki avtobusov v javnem potniškem prometu dosegli, da se jim ta pravica ponovno prizna. Več tožbenih zahtevkov, ki jih je vložil Sindikat delavcev prometa in zvez, je pravnomočno zaključenih v korist voznikov, pri preostalih pričakujejo enak rezultat.
Vozniki avtobusov in tovornjakov s skupno dovoljeno težo nad pet ton so imeli pred leti priznano zavarovalno dobo s povečanjem, saj je bilo njihovo delo ocenjeno kot posebno težko in zdravju škodljivo. Delodajalci so jim bili zato dolžni plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar jih je z letom 2013 precej to dolžnost opustilo.
V sindikatu so poskušali zadevo urediti s pogajanji, prijavami na inšpektorat za delo in pozivi Kapitalski družbi (Kad) k ukrepanju, ker niso bili uspešni, pa so se leta 2019 odločili za vlaganje tožb. “Opogumila nas je praksa vrhovnega sodišča, ki je leta 2019 to pravico priznalo voznikom v Ljubljanskem potniškem prometu,” je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Saška Kiara Kumer.
V letu 2019 so tako po pooblastilu svojih članov vložili večje število tožb zoper velika podjetja v javnem potniškem prometu, to je družbe Nomago, Arriva in Marprom. Skupno je bilo od takrat vloženih 113 tožbenih zahtevkov, od katerih je doslej pravnomočno zaključenih 14, prav vsi pa so v korist voznikov avtobusov, je povedala Kumer. Glede na to, da je sodna praksa jasna, pričakuje enak rezultat tudi vseh preostalih tožb.
Še več, iz Arrive in Nomaga so jih zdaj obvestili, da bodo pravico do poklicnega zavarovanja priznali vsem svojim zaposlenim voznikom avtobusov in jih vključili v sistem plačevanja pri Kadu, in sicer ne le za naprej, pač pa tudi za pet let nazaj. “To pomeni, da smo dosegli plačilo ne samo za tiste, ki so tožili, temveč tudi za preostale zaposlene, ki se morda niso opogumili za vložitev tožbe zoper delodajalca,” je bila zadovoljna Kumer. Gre za približno 1500 voznikov avtobusov.
V sindikatu so tudi zadovoljni, da je inšpektorat za delo v zadnjem času začel bolj aktivno preverjati pri delodajalcih, ali svojim zaposlenim plačujejo poklicno zavarovanje.
Njihovo delo pa s tem še ni končano, poleg pri avtobusnih podjetjih imamo namreč v Sloveniji tudi približno 27.000 zaposlenih voznikov v tovornem prometu. “Tam je položaj še veliko slabši,” je ocenila Kumer in se vprašala, ali je vlaganje tožb zares edini način, kako doseči zakonsko pravico in ali bi morale institucije narediti več, da zaščitijo državljane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!