"Veliko stvari se nas je dotaknilo," je povedala psihologinja štaba civilne zaščite Barbara Čibej Žagar, ki v teh dneh z nudenjem psihosocialne pomoči pomaga na terenu. Opozorila je, da se bodo reševalne ekipe počasi umaknile s terena, ljudje pa bodo s svojimi stiskami ostali sami. "Takrat bodo potrebovali še kako veliko pomoči in takrat jih Slovenija ne sme pozabiti," je dodala. Da jih ne bodo pozabili, je obljubila tudi vlada. Od srede dalje bo psihosocialno pomoč prizadetim prebivalcem nudil Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj z ministrstvom za zdravje.
Poplave, plazovi, uničeni domovi … Prizori, ki so bili izjemno stresni za prebivalce na prizadetih območjih, prav tako lahko veliko stiske povzročijo gasilcem, vojakom, pripadnikom civilne zaščite, ki na terenu pomagajo pri sanaciji.
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je podpisal odredbo, s katero je ministrstvu za zdravje in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) naložil organizacijo in koordinacijo nudenja psihosocialne pomoči za prebivalce na prizadetih območjih. “Ministrstvo in NIJZ morata zagotoviti vsaj sedem timov, ki jih sestavljajo psiholog, socialni delavci, diplomirana medicinska sestra, predstavnika Rdečega križa, Karitasa ali lokalnih nevladnih organizacij, po potrebi tudi predstavnik gasilcev, vojske in policije,” je pojasnila Petra Bezjak Cirman z vladnega urada za komuniciranje. Odredba bo začela veljati v sredo.
Na terenu, predvsem na prizadetih območjih, so že zdaj psihologi iz štaba civilne zaščite. Kakšen je pravilen pristop do ljudi, ki so v stiski na prizadetih območjih, in kako jim pomagati, je pojasnila psihologinja štaba civilne zaščite Barbara Čibej Žagar.
“Od srede, 26. avgusta, bo organizacijo nudenja psihosocialne pomoči na prizadetih območjih, predvsem Koroška, Savinjska regija, območja Kamnika in druga prizadeta območja, koordiniral NIJZ,” je uvodoma pojasnila Čibej Žagar. Psihološko pomoč je doslej organizirala državna enota za psihološko pomoč civilne zaščite.
Od nedelje, 6. avgusta, so na terenu opravili več kot 100 intervencij pri prebivalcih, ki so zaradi poplav in spremljajočih povezanih dogodkov, predvsem plazov, doživeli travmatsko izkušnjo. “To pomeni, da smo več kot 300 ljudem, do katerih smo prišli na terenu, nudili psihološko pomoč,” je povedala psihologinja štaba civilne zaščite. Psihološko pomoč so doslej nudili na Koroškem in Prevaljah, na Ljubnem ob Savinji, v Mozirju in Kamniku. “Zavedamo se, da bodo ljudje še naprej potrebovali psihosocialno pomoč, marsikatera stiska pri travmatiziranih posameznikih pojavila v naslednjih tednih in mesecih,” je opozorila Čibej Žagar.
Informacije o tem, kdo potrebuje psihosocialno pomoč prihajajo s terena. “Velikokrat to sporočijo gasilci, ki gredo na teren, včasih to javijo prebivalci sami, informacije o tem se zbirajo na različne načine,” je pojasnila psihologinja.
V prvi vrsti prebivalci na prizadetih območjih potrebujejo materialno in finančno pomoč. Takoj za tem pa potrebujejo tudi nekoga, ki jih posluša in razume njihovo stisko, jih zna pomiriti in jim razložiti, da so doživeli izjemno hudo travmatično izkušnjo, ter da so vse reakcije popolnoma normalen odziv na nek nenormalen, travmatski dogodek. “Ta dogodek lahko seveda po vseh kriterijih opredelimo kot travmatski dogodek,” je dejala Čibej Žagar. Prebivalci lahko doživljajo tesnobo, strah, tudi telesne simptome, je pojasnila.
“Ljudje bodo ostali s svojimi stiskami, ne smemo jih pozabiti”
“Veliko stvari se nas je dotaknilo,” je nadaljevala psihologinja, ki v teh dneh z nudenjem psihosocialne pomoči pomaga na terenu. Predvsem gre za delo z ljudmi, ki so veliko izgubili in se bojijo prihodnosti. “Ena gospa je rekla, najbolj se bojimo normalnosti, ki pride, ker stiske ostajajo,” je izpostavila.
Vse te reševalne ekipe se bodo počasi umaknile s terena, ljudje pa bodo s svojimi stiskami ostali sami, je opozorila. “Takrat bodo potrebovali še kako veliko pomoči in takrat jih Slovenija ne sme pozabiti,” je dodala. Da jih ne bodo pozabili, je obljubila tudi vlada.
Obenem se je zahvalila vsem, ki pomagajo na terenu – tako policiji, vojski in zdravstvenikom. Spomnila je na medsosedsko pomoč, ki je nepredstavljive vrednosti. “Podpirajte se med seboj in si stojte ob strani,” je poudarila.
Kot smo že poročali, je društvo psihologov odprlo telefonsko linijo, na kateri psihologi, ki so usposobljeni za pomoč v kriznih razmerah, svetujejo oziroma omogočajo psihološko pomoč in podporo žrtvam poplav.
Telefonska številka 080 30 64 za psihološko podporo ob poplavah je brezplačna.
Telefon deluje vsak dan med 16. in 22. uro.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje