Menu Item
Zakon, ki v pravni red prenaša evropsko direktivo o avdiovizualnih medijih, ni bil sprejet. Po izglasovanem vetu državnega sveta morajo zakon potrditi s 46 glasovi. Zanj je glasovalo 44 poslancev, prav toliko jih je glasovalo tudi proti.
Potem ko so državni svetniki 16. julija izglasovali veto na novelo zakona o avdiovizualnih medijih, so danes o njej ponovno odločali poslanci. Za potrditev bi morali v drugem poskusu zbrati 46 glasov.
Poslanci koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijske SNS ter narodnih skupnosti so glasovali za zakon. Zakon je podprl tudi poslanec Desusa Robert Polnar, ki pogosto glasuje tako kot koalicijski poslanci.
Proti pa so bili poslanci opozicijskih LMŠ, SD, SAB, Levica in nepovezani poslanci. Glasovanja se je udeležila tudi Jerca Korče iz LMŠ, ki je sicer nedavno rodila. Ker odstotnih poslancev nihče ne nadomešča in ima zato poslanska skupina glas manj, je Korče napovedala, da se bo udeleževala pomembnejših glasovanj.
Poslanec SD Soniboj Knežak se glasovanja ni udeležil. Prav tako se glasovanja ni udeležil vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič sta glasovala proti zakonu.
Poslanca upokojenske stranke Hršak in Simonovič sta danes glasovala tudi proti noveli zakona o javnem redu in miru. Tudi to glasovanje je bilo tesno: proti zakonu je glasovalo 44 poslancev, za jih je bilo 43. Poslanec narodne skupnosti Felice Žiža se je glasovanja o tem zakonu vzdržal.
Že dlje časa jeziček na tehtnici pri glasovanjih, za katere morajo poslanci nabrati absolutno večino, predstavljajo upokojenski poslanci. Ne koalicija ne opozicijski četvorček namreč nimata zadostnega števila glasov, zato na glasovanjih potrebujeta podporo poslancev Desus, SNS ali narodnih skupnosti. Tako recimo koalicijskim poslancem ne uspe zbrati dovoljšne podpore za imenovanje ustavnega sodnika, ki bi moral nadomestiti sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat že iztekel, ali zamenjavo predsednika DZ Igorja Zorčiča, ki je izstopil iz poslanske skupine SMC. Na drugi strani pa niti četverici opozicijskih strank LMŠ, SD, SAB in Levica, ki so uskladile tudi besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju, ne uspe zbrati dovolj podpore za konstruktivno nezaupnico.
Pred parlamentarnimi počitnicami pa si je koalicija zrušila še zakon o nalezljivih boleznih, odločanje o demografskem skladu pa je prestavila. Za sprejem obeh bi namreč potrebovala 46 glasov, Desus pa je svojo podporo pri tem odrekel.
V koaliciji izpostavili rešitve za varovanje invalidov in mladoletnikov
Ministrstvo za kulturo v naš pravni red prenaša evropsko direktivo, so danes izpostavljali poslanci koalicije. Krepi se načelo države izvora, je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj. Zakon vsebuje rešitve, ki varujejo razvoj otrok in pravice invalidov ter prepoveduje spodbujanje k diskriminaciji, nasilju, vojni in terorizmu ter izzivanje sovražnosti in nestrpnosti, je povzela Tadeja Šuštar Zalar iz NSi. “Gre za rešitve, ki so za poslansko skupino SMC izjemnega pomena,” je dejala tudi Mojca Žnidaršič in napovedala podporo zakonu.
Nejasne pristojnosti ministrstva in Akosa ter prekomerna obremenitev domačih ponudnikov
Prvoten namen evropske direktive je bilo urejanje področja ponudnikov na zahtevo, je spomnil državni svetnik Branimir Štrukelj. Novela zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah pa kot zavezance določa vse ponudnike avdiovizualnih del. Direktiva finančno obveznost določa za tiste ponudnike, ki ne izpolnjujejo kvote evropskih del. Novela pomeni diskriminatorno obravnavo slovenskih ponudnikov in prikrito obdavčitev, je dejal Štrukelj.
Na to so opozorili tudi v opoziciji. Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je spomnila, da so pristojni deležniki ves čas sprejemanja zakona nekaterim rešitvam nasprotovali. Poudarila je, da je veliko rešitev ustreznih, problem zakona pa je sklad za avdiovizualne vsebine. “Vlada je želela popolni nadzor nad skladom,” je rekla. Spomnila je, da so v delu opozicije predlagali popravke, a ti niso bili sprejeti.
“Predlagan zakon ne sledi namenu direktive,” pravi Matjaž Nemec iz SD. Opozoril je na nejasno razmejitev pristojnosti med ministrstvom za kulturo in agencijo komunikacijska omrežja in storitve (Akos). To je izpostavil tudi poslanec Levice Primož Siter. Poudaril je še neenakopravno obravnavo tujih in domačih ponudnikov, pri čemer pa je zakon po njegovih besedah bolj naklonjen tujim ponudnikom. Zakon tudi ne odpravlja pomanjkljivosti trenutno veljavnega zakona, je dejal in kot primer navedel opredelitev avdiovizualnih del. Andrej Rajh (SAB) pa je rekel, da imajo v tujini ponudniki možnost izbire med neposrednim financiranjem produkcije ali vplačilom v sklad – na ta način so ponudniki bolje spodbujeni k financiranju vsebin. To možnost je predvidevala prvotna različica zakona, je dejal.
Zgolj vlada in ministrstvo za kulturo nosita odgovornost za kazen, ki zaradi nepravočasnega sprejetja grozi Sloveniji, je povedal Jurij Lep iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Ministrstvo je z vložitvijo zakonske rešitve čakalo do konca, predlogov opozicije pa ni želela slišati, je rekel. Uvedbi dajatve ne nasprotujejo, je povedal. “Sprejetim rešitvam nasprotujemo, ker te krivično obremenjujejo domače ponudnike,” je pojasnil.
Podpora Desusovih poslancev dopoldne še pod vprašajem
Poslanci Desusa so v predstavitvi stališč napovedali, da ne bodo enotni in da bodo končno odločitev sprejeli po predstavitvi stališč. “Glede na priljubljenost ponudnikov avdiovizualnih rešitev se moramo v Sloveniji odzvati,” je dejal Branko Simonovič in poudaril poenostavljen dostop do teh vsebin. Izrazil je skrb, da bi se lahko tako imenovani Netflix davek prenesel na končnega potrošnika in povzročil podražitev storitev.
Podražitev je v razpravi izpostavil tudi Jani Ivanuša iz SNS, ki podražitev vidi kot edino pomembno vprašanje pri sprejemanju tega zakona. Večino evropskih resolucij je po njegovih besedah težko implementirati in narediti prijazne uporabnikom. Dejal je, da bodo z veseljem podprli vse zakone, ki bodo koristili prebivalcem, glede današnjega glasovanja pa ni bil jasen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje