Po vetu državnega sveta so člani matičnega odbora prikimali ustreznosti novele zakon o tujcih. Državni svetnik in predlagatelj odložilnega veta Andrej Poglajen je člane odbora spomnil, da je za državni svet spornih več rešitev novele. Pri tem je med drugim izpostavil ukinitev periodičnega preverjanja pogoja zadostnega vira preživljanja za tujce in zamik oziroma odložitev preverjanja znanja slovenskega jezika za tujce na stopnji A1 za 18. mesecev.
Člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so po vetu državnega sveta danes znova odločali o noveli zakona o tujcih. Da je novela zakona ustrezna, je glasovalo osem članov odbora, pet jih je bilo proti.
Odložilni veto na novelo zakona o tujcih je državni svet sprejel na izredni seji v začetku aprila in ob tem pozval državni zbor, naj ob ponovnem odločanju novelo zakona zavrne. To pomeni, da bo za vnovično potrditev novele na plenarni seji potrebna večina glasov poslancev, torej 46.
Državni svetnik in predlagatelj odložilnega veta Andrej Poglajen je člane odbora spomnil, da je za državni svet spornih več rešitev novele. Pri tem je med drugim izpostavil ukinitev periodičnega preverjanja pogoja zadostnega vira preživljanja za tujce in zamik oziroma odložitev preverjanja znanja slovenskega jezika za tujce na stopnji A1 za 18. mesecev.
Državni svetniki pa se ne strinjajo tudi z novim konceptom odločanja o zamenjavi delovnega mesta, delodajalca ter zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, ki ga prinaša novela, je dodal Poglajen. Nov koncept namreč ukinja obveznost izdaje odločbe upravne enote ob pozitivni odločitvi zavoda za zaposlovanje, tako da bo zadostovalo že samo soglasje zavoda za zaposlovanje. Takšna rešitev je “neutemeljena in vnaša nekonsistentnost,” je med drugim poudaril Poglajen.
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je izpostavila nekatere rešitve, ki jih prinaša novela zakona. Kot je dejala, bodo številne med njimi administrativno razbremenile delo upravnih enot, da bodo pri odločanju o zadevah, ki se tičejo tujcev, lahko lažje postopale in tudi odločale hitreje. Med “dobrimi rešitvami” je izpostavila tudi možnost hitrejšega zaposlovanja tujcev na določenih področjih, in sicer prednostno s področja zdravstva, socialnega varstva oziroma z vseh tistih področij, kjer država meni, da primanjkuje delavcev, je poudarila.
Glede sprememb, povezanih z zamikom znanja slovenskega jezika na stopnji A1, pa je kritiko usmerila v prejšnjo vlado. Slednja je sprejela člen, da je za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1, pri tem pa ni naredila ničesar, da bi se lahko to določilo zakona tudi izvajalo v praksi, je med drugim poudarila Heferle.
Predlog novele zakona o tujcih je neustrezen, je v razpravi opozoril poslanec SDS Branko Grims. Na to po njegovih besedah ne opozarjajo le v opoziciji, temveč tudi župani iz okolij, kjer se “najbolj srečujejo s problematiko integracije tujcev, primer sta Kranj, Velenje. Na znanje slovenskega jezika so opozorili v Celju in še marsikje,” je poudaril.
Glede pogoja znanja slovenskega jezika na ravni A1 Grims poudarja, da je trenutno veljavni zakon o tujcih “popolnoma primerljiv z zakonodajo sosednjih držav”, opozoril pa je tudi, da na tem področju prihaja do zlorab in da je nadzor pomanjkljiv. “Slovenija ima manj kot dva milijona prebivalcev, zato je znanje slovenskega jezika še toliko bolj občutljivo,” je med drugim menil Grims.
Grimsov strankarski kolega Andrej Kosi pa se v luči načrtovane odprave obveznosti periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje med drugim sprašuje, kako bodo upravne enote, “ki so že zdaj zelo obremenjene”, le to preverjale oziroma kako bodo upravne enote zaznale, ali tujec izpolnjuje ta pogoj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje