Če ste v lekarnah te dni želeli dobiti zdravila Syntocinon, Ibuprofen Stada, Arava, Rivotril, Plavix ... niste imeli sreče. Vse več zdravil v naših lekarnah namreč primanjkuje, zato ni presenetljivo, da se Slovenci po zdravila vse pogosteje odpravljajo v tujino. Če oseba, ki je zavarovana v Sloveniji, v tujini na recept kupi zdravilo, ki ga pri nas ni mogoče dobiti, prav tako pa ni mogoče dobiti ustrezne zamenjave zanj, ji bo zavod za zdravstveno zavarovanje povrnil kupnino. Kot kažejo podatki zavoda, smo leta 2022 vložili 452 vlog za povrnitev stroškov nakupa zdravil v tujini več kot leta 2021.
Zaradi pogostejših motenj pri preskrbi trga z zdravili – največkrat je vzrok pomanjkanje učinkovin ali pomožnih snovi pri proizvajalcih, pa tudi razkorak med izdajo in predvidenim povpraševanjem – jih tudi v lekarnah po Sloveniji primanjkuje vse več. Med drugim trenutno ni zdravila Syntocinon, ki je namenjeno doječim materam s težavami pri dojenju ali iztiskanju mleka. Predstavniki Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki na podlagi prijav imetnikov dovoljenj za promet z zdravili zaznava motnje pri dobavi zdravil, so za N1 potrdili, da je zdravilo Syntocinon pošlo pravkar, po prvi oceni imetnika dovoljenja za promet pa naj bi bilo v lekarne znova dobavljeno čez približno tri mesece.
“Imetnik dovoljenja za promet išče možnosti, da bi že pred tem datumom zagotovil nadomestno zdravilo, ki je bilo prvotno namenjeno prodaji na drugih trgih v tujejezični ovojnini,” so pojasnili v agenciji. Tako bi imetnik dovoljenja zdravilo, ki pri nas nima neposredne alternative, lahko zagotovil že prej, nadomestno zdravilo pa bi bilo naknadno opremljeno z oznakami in navodilom za uporabo v slovenskem jeziku.
Tudi v enotah Lekarne Ljubljana so za N1 potrdili, da zdravila Syntocinon v ponudbi trenutno nimajo, je pa bilo na voljo še do konca preteklega leta. Podjetje Viatris, ki zdravilo trži pri nas, jim je sporočilo, da je ponoven prihod zdravila na trg predviden v prvem kvartalu leta 2023.
Tudi zdravila Ibuprofen Stada v obliki peroralnega praška v lekarnah te dni ne morete dobiti. Gre za protivnetno zdravilo, s katerim lahko kratkotrajno zdravimo blage do zmerne bolečine in povišano telesno temperaturo, v primerjavi s tabletami pa ga lažje jemljejo otroci in starejši.
Kot navajajo na JAZMP, tega zdravila pri veletrgovcih z zdravili že dlje časa ni mogoče naročiti. “Imetnik dovoljenja za promet se je novembra lani po dobrih treh letih prisotnosti na trgu odločil, da se iz ekonomskih razlogov umakne s trga,” so pojasnili.
So pa brez recepta na voljo nekatera druga zdravila, ki vsebujejo isto učinkovino in so prav tako primerna za uporabo pri bolnikih, ki imajo težave s požiranjem tablet. Pri tem so na JAZMP izpostavili peroralne suspenzije Ibubel, Ibuprofen Farmalider, Ibuprofen INN Farm in Ibubel svečke. “Prav tako je brez recepta na voljo vrsta zdravil, ki vsebujejo druge učinkovine s podobnim načinom delovanja in so na voljo v farmacevtskih oblikah, ki so primerne za mlajše in starejše (na primer paracetamol, za starejše tudi acetilsalicilna kislina z dodatkom vitamina C).”
Tudi v enotah Lekarne Ljubljana pacientom kot alternativo za Ibuprofen Stada priporočajo različne sirupe z ibuprofenom, ki so primerni za otroke.
Kot smo poročali, se v enotah Lekarne Ljubljana spoprijemajo tudi s pomanjkanjem antibiotikov za otroke (predvsem zdravil Ospamox in Hiconcil). Ker je bila Lekarniška zbornica Slovenije obveščena, da je preskrba s temi zdravili motena v več lekarnah, je o težavah z dobavo teh zdravil obvestila lekarne po celotni državi. JAZMP in veletrgovci z zdravili so sicer napovedali, da bo to pomanjkanje le začasno.
“Izvajalci lekarniške dejavnosti nismo odgovorni za motnje v preskrbi z zdravili na slovenskem trgu. Strokovni sodelavci v lekarnah lahko le predlagajo druge ustrezne rešitve, če so na voljo,” so še sporočili iz enot Lekarne Ljubljana, kjer te dni zaznavajo povečan obisk. Kot so nam pojasnili, je največ povpraševanja po zdravilih za respiratorne bolezni, izdelkih za dvig imunske odpornosti in vitaminsko-mineralnih pripravkih.
Motena preskrba z 275 zdravili
Glede na podatke agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki so razvidni s seznama aktualnih zdravil na trgu, je motnja v preskrbi pri nas trenutno prijavljena za 275 zdravil. Po poročanju Dela na agenciji sicer pričakujejo, da se bo to kmalu spremenilo, saj naj bi se že v januarju na trg vrnilo 60 zdravil, do konca marca pa še dodatnih 50.
Ob tako obsežnem primanjkljaju ni presenetljivo, da se vedno več ljudi po zdravila odpravlja v tujino. Če je zdravilo na voljo v tujini, ga lahko bolniki ob izdanem receptu zdravnika namreč kupijo tam, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa jim ob upoštevanju določenih pogojev naknadno povrne del stroškov nakupa zdravila. Posamezne lekarne podatkov o dobavljivosti zdravil v drugih državah nimajo.
ZZZS je leta 2021 prejel 125 vlog za povrnitev stroškov nakupa od približno 83 oseb, leta 2022 pa 577 vlog od približno 503 oseb, navaja Delo. Pacienti so se lani najpogosteje odpravili po zdravila Arava (s katerim zdravimo revmatološke bolezni), Rivotril (s katerim zdravimo nevrološke in psihiatrične bolezni) in Plavix (za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov), ki po podatkih JAZMP na našem trgu še vedno niso dostopna.
Kot so za N1 pojasnili na ZZZS, morata biti za povračilo stroškov za nakup zdravila na recept v tujini izpolnjena dva pogoja. Prvič, lekarna v Sloveniji mora izdati potrdilo o deficitarnosti zdravila, s katerim potrdi, da zavarovani osebi v določenih rokih ali v obdobju veljavnosti obnovljivega recepta zaradi motnje v preskrbi zdravila ni bilo mogoče izdati v lekarni v Sloveniji, obenem pa ga ni bilo mogoče zamenjati z drugim zdravilom. Farmacevt potrdilo o deficitarnosti vpiše kot opombo v elektronski recept ali pa ga izda v papirnati obliki na zadnji strani recepta oziroma kot ločeno listino.
In drugič, zavarovana oseba mora zdravilo v tujini kupiti v določenih rokih ali v obdobju veljavnosti obnovljivega recepta. Oseba lahko zdravilo na neobnovljivi recept in prvo izdajo zdravila na obnovljivi recept prevzame v 24 urah od predpisa recepta za zdravilo, ki je predpisano na recept s pozitivne liste, v treh dneh od dneva predpisa recepta za protimikrobno zdravilo za akutno bolezen in v 30 dneh od dneva predpisa recepta.
Zavarovana oseba lahko ponovno izdajo zdravila na obnovljivi recept uveljavi na predviden datum naslednje izdaje ali v 30 dneh pred predvideno ponovno izdajo zdravila, pred tem rokom pa le v izjemnem primeru (denimo za študijsko obveznost v tujini ali daljše službeno oziroma zasebno potovanje v tujino).
Čakanje na povračilo denarja
Oseba, ki se je po zdravilo na recept odpravila v tujino, mora ZZZS predložiti zahtevo za povračilo stroškov vrednosti zdravila, zavod pa povrne ceno zdravila v enakem deležu, kot bi ga kril, če bi ga izdala slovenska lekarna. Stroškov poti in pošiljanja zavod ne krije. Morebitno razliko od celotne vrednosti nakupljenega zdravila mora zavarovanec uveljavljati še pri zavarovalnici, kjer ima sklenjeno dopolnilno zavarovanje.
Kot poroča Delo, gre pri pridobivanju povračila od ZZZS za dolgotrajen postopek, ki lahko traja tudi dva meseca, medtem ko je povračilo od zavarovalnice, pri kateri ima oseba sklenjeno dopolnilno zavarovanje, hitrejši postopek, ki je lahko zaključen v nekaj dneh. Na ZZZS so za Delo napovedali še, da bodo proučili možnosti za skrajšanje oziroma poenostavitev teh postopkov vsaj za tista zdravila, za katera je prijavljena dolgotrajnejša motnja v preskrbi.
Predsednica zdravniške zbornice in infektologinja Bojana Beović opozarja, da je problem preskrbe z antibiotiki širši, “ker obstaja možnost, da se bodo potem uporabljala široko spektralna protimikrobna zdravila in bomo imeli še večji problem z mikrobno odpornostjo”. Pediatri z infekcijske klinike po njenih besedah pripravljajo tudi navodila, kaj so ustrezne zamenjave za manjkajoča zdravila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje