Pobudniki umikajo referendumsko pobudo o lokalnih volitvah. Zakon bodo izpodbijali drugače

Pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah so danes napovedali umik pobude. Pojasnili so, da se s tem želijo izogniti političnemu obračunavanju glede vprašanja statusa tujcev v Sloveniji. Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujejo več, temveč da bodo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti, so poudarili. O umiku pobude smo že zjutraj poročali na N1.

Kot so v več nevladnih organizacijah zapisali v sporočilu za javnost, so vse postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. "Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju," so navedli.

"Kljub temu je očitno, da si koalicija od referenduma o tem vprašanju veliko obeta"

Poudarili so, da sta se zakonodajnopravna služba DZ in širša strokovna javnost do predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je že bil sprejet, opredelili negativno. "Kljub temu je očitno, da si koalicija od referenduma o tem vprašanju veliko obeta," so zapisali.

Tak položaj je po njihovih besedah "najmanj nenavaden". "V teh razmerah smo se odločili umakniti pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Z nadaljevanjem postopka bi se znašli pred dvema referendumoma o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, pri čemer bi se razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji 'preveč' in podobno. V takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti," so izpostavili.

"Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujemo več, temveč da bomo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti," so poudarili.

"Tujci se zaradi strožjih pogojev ne bodo hitreje in bolje naučili slovenščine"

Prepričani so, da odvzema volilne pravice na lokalni ravni ni mogoče obravnavati ločeno od širše ksenofobne politike do priseljencev in pomanjkanja integracijskih programov. Nedavne spremembe zakona o tujcih otežujejo dostop do tečajev slovenščine, zaostrujejo zahteve glede znanja jezika in pogoje za združitev družine ter zvišujejo zahtevani znesek sredstev za preživljanje. Tujci se zaradi strožjih pogojev ne bodo hitreje in bolje naučili slovenščine niti se ne bodo uspešneje vključili v družbo, dodatno pa bodo obremenjene jezikovne šole in upravne enote, so opozorili.

Odločitev bo podrobneje predstavljena v ponedeljek na novinarski konferenci pred poslopjem DZ

Pod sporočilo so podpisani Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria, Kulturni center Danilo Kiš, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in Infokolpa.

Napovedali so, da bodo svojo odločitev podrobneje predstavili v ponedeljek na novinarski konferenci pred poslopjem DZ. Na njej bodo sodelovali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma - potrebujejo 40.000 overjenih - bi sicer lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra.

Opozicija se še ni mogla obrniti na ustavno sodišče

Z umikom pobude bi lahko omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče.

Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni.