Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum

Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria bodo, kot smo izvedeli neuradno, v začetku tedna umaknili pobudo za zakonodajni referendum o junija sprejeti noveli zakona o lokalnih volitvah, ki je po 24 letih ukinila volilno pravico državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Umik pobude se bo zgodil, tik preden bi 1. septembra začeli zbirati 40.000 overjenih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Rok za zbiranje podpisov bi se iztekel 5. oktobra.

Pobudo za referendum bi lahko sicer pobudniki umaknili kadarkoli do dneva glasovanja, a so se po več posvetovanjih čez poletje po informacijah N1 odločili, da to storijo že zdaj. S tem bodo namreč omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zakona o lokalnih volitvah zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se leva opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče.

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti novele (ZLV-M) in za njeno začasno zadržanje, ki so jo pripravili v SD, svoje pripombe pa so dodali tudi v Levici in Svobodi, bo lahko s podpisi najmanj 30 poslancev vložena še ta teden, takoj ko bo zakon – dan po objavi v uradnem listu – začel veljati.

Pobudniki referenduma ocenili, da imajo več možnosti na ustavnem sodišču

V vrstah pobudnikov so tako očitno prevladala stališča, da imajo več možnosti pri ustavnih sodnikih. Slišati je bilo namreč več pomislekov, ali bi jim sploh uspelo zbrati zadostno število podpisov, glede na nekatere raziskave bi bil močno vprašljiv tudi uspeh na morebitnem referendumu. Če pa bi zdaj ustavni sodniki ugodili vsaj začasnemu zadržanju novele zakona, bi to že pomenilo, da bi na novembrskih lokalnih volitvah volili še po starem zakonu, torej bi kot doslej lahko glasovali tudi državljani tretjih držav.

Odprto pa medtem ostaja še vprašanje posvetovalnega referenduma na isto temo, ki ga je v petek poleg še dveh za 11. oktober razpisala vladajoča večina v državnem zboru, torej stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica.

Pred tem je več ustavnih pravnikov opozorilo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je državni zbor že sprejel končno odločitev, ni mogoč. Enako je v svojem mnenju poudarila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki je jasno zapisala, da bi bil razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI).

Kot je že julija za N1 razložila profesorica upravnega prava z ljubljanske pravne fakultete Bruna Žuber, lahko v primeru razpisa takšnega posvetovalnega referenduma skupina najmanj 30 poslancev na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu referenduma. "Ustavno sodišče bi nato odlok presojalo tudi z vidika omenjenega 28. člena zakona – ali torej lahko razpišemo posvetovalni referendum, čeprav imamo neko odločitev o posameznem vprašanju že sprejeto," je pojasnila.

Leva opozicija se po naših informacijah o tem, ali bo na ustavnem sodišču izpodbijala tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, še ni uskladila. Medtem ko so se v Levici in SD že jasno izrekli za to možnost, pa imajo v največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda še vedno pomisleke. Brez podpisov vsaj 19 od njihovih 29 poslancev pa vložitev zahteve na ustavno sodišče ni mogoča.

Kot je v torek povedal predsednik Svobode Robert Golob, bi morali odgovornost sprejeti predlagatelji takšnega referenduma, torej koalicija z Resnico. "Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, za katerega vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič," je dejal nekdanji premier.