Občine in ministrstvi za javno upravo ter vzgojo in izobraževanje so odprli tematiko vrtcev. Občine so opozorile na podražitev stroškov dela in materiala ter breme, ki ga ta predstavlja za občine. Poudarile so, da bi podražitev vrtcev lahko vplivala na sposobnost občin za investiranje. Na ministrstvu pa odgovarjajo, da so že sedaj nase prevzeli precejšen del stroškov.
Skupnost občin Slovenije je ministrstvu za javno upravo ter ministrstvu za vzgojo in izobraževanje predstavila problematiko vrtcev. Predsedujoči skupnosti Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, je poudaril, da so se stroški dvignili ne le na račun plač, temveč se je podražil tudi material. Pogovarjali so se o možnostih delitve bremen, po Prebiličevih besedah pa so na strani ministrstev zaznali pripravljenost.
Celotno breme je trenutno na občinah, je izpostavil župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. “Podpiramo dvig plač. A s tem, ko breme nosijo le občine, se manjša investicijski potencial. Če bo šlo tako naprej, občine ne bomo mogle sofinancirati investicij, ogrožena bo tudi poraba evropskih investicij,” je dejal.
Občine so ministrstvi povprašale tudi o sofinanciranju gradnje novih vrtcev. Po Prebiličevih besedah si lokalne skupnosti želijo biti aktivne pri načrtovanju politik, zlasti o standardih in normativih ter vzpostavitvi zasebnih vrtcev. “Premalo smo vključeni v dogovore. Tukaj smo podvrženi dejstvom, stvari moramo financirati, v dialog pa nismo vedno vključeni,” je rekel.
Spregovorili so tudi o razvojnih oddelkih za otroke s posebnimi potrebami, ki manjšim občinam predstavljajo pomembno finančno breme. “Zagotovili so nam, da ministrstvo za zdravje pripravlja zakonsko rešitev, s katero bi del bremena preneslo na državo,” je povedal kočevski župan.
Rakovec je izpostavil še integracijo otrok iz tujine v šolski in izobraževalni sistem, s čimer imajo občine po njegovih besedah precejšnje težave. “S tem, ko vlada s predlogom zakona rahlja pogoje za vključevanje tujih delavcev, bi se stvari lahko poslabšale. Tuje delavce potrebujemo, a potrebujemo tudi usklajeno integracijo otrok in ostalih družinskih članov v okolje,” je dejal.
Konkretnih predlogov še nimajo. Občine bodo do prihodnjega sestanka zbrale in pregledale podatke, na podlagi katerih bodo naredili razrez. “Treba bo odpreti tudi povprečnine,” je dodal Prebilič. “Na podlagi pavšalnih ocen se težko konstruktivno pogovarjamo,” pa je rekel državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Poudaril je, da se je povprečnina lani dvignila, in spomnil, da so razmere negotove.
Podobno je v oddaji TV Odmevi povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Po njenih besedah je ministrstvo vse občine zaprosilo za podatke, za koliko so se občinam zaradi zvišanja plač pomočnic vzgojiteljicam dvignili stroški, a več kot 120 občin tega podatka še ni sporočilo. Povedala je, da bodo “vsi dvigi in vsi v preteklosti nerealizirani dogovori” poplačani iz 611 milijonov kolikor se je vlada odločila nameniti za višje plače v javnem sektorju, a najprej morajo od občin prejeti točne podatke. Ko ji bodo dobili, “bomo našli način in ta denar nakazali občinam,” je dejala. Glede dviga povprečnine pa je ministrica dejala, da v tem trenutku podatki ne izkazujejo potrebe po tem.
Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo Boris Černilec pa je izpostavil pomen naložb v vzgojo otrok. “Vse, kar vložite v otroke, se obrestuje. Dobra lokalna skupnost in veliko otrok je ključno za prihodnost.” Povedal je, da je del stroškov v višini 65 milijonov evrov v lanskem šolskem letu ministrstvo že prevzelo nase, v to pa so vključene tudi investicije. Največji del tega pa predstavlja financiranje vrtca za drugega, tretjega in četrtega otroka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje