Pogajanja s sindikati javnega sektorja so se tudi po odstopu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik nadaljevala. Danes jih je vodila državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec. V največji meri pa jih je zaznamovala zahteva sindikatov, da se iz predloga zakona o izvrševanju proračuna umakne določba, ki onemogoča usklajevanje plač v letu 2024.
Sindikati od vlade in koalicije pričakujejo jasno zagotovilo, da bo določba iz zakona umaknjena. S tem pa pogojujejo tudi nadaljevanje pogajanj. Kot je dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, poskuša vlada z “zakonsko prisilo” izločiti to vprašanje iz pogajanj. Ocenil je, da gre za oblastno gesto, ki postavlja sindikate v popolnoma podrejen položaj in kaže na to, da jih poskuša vlada “posvariti, da lahko tudi mimo socialnega dialoga opredeli neko, za javne uslužbence zelo pomembno vprašanje”.
Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov Jakoba Počivavška so na sindikalni strani jasno povedali, da pričakujejo, da bo usklajevanje vrednosti plačnih razredov izvedeno tudi v letu 2024 in v obdobju implementacije plačnega sistema. Konkreten predlog glede usklajevanja plač v tem obdobju pa bodo podali v naslednjih dneh.
Državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec je napovedala, da bodo s sindikalnim predlogom, skupaj z zahtevo po črtanju spornega člena iz zakona o izvrševanju proračuna, seznanili vlado. Po njenih besedah menijo, da je reakcija sindikatov pretirana, da pa je dejstvo, da v proračunu za prihodnje leto na postavkah plač sredstva za kakršnokoli uskladitev vrednosti plačnih razredov niso predvidena. So pa sindikati v preteklosti že marsikdaj podali predlog, da se določena zakonska določba spremeni in da tudi v tem primeru še vedno obstoji ta možnost, je dodala.
Na sindikalni strani so po Počivavškovih besedah tudi opozorili, da bi bilo treba vprašanje letnih dopustov umakniti s teh pogajanj, ker jih otežujejo ali celo onemogočajo.
Pri odpravi plačnih nesorazmerij so stališča med obema pogajalskima skupinama nekoliko različna, je pojasnil Počivavšek. Po mnenju njihove pogajalske skupine bi morali izhajati iz tega, da se kot referenčna točka vzame leto 2018. Njihov predlog tako je, da se nesorazmerja v osnovnih plačah “odpravijo enotno, kot nek pasovni dvig, da se ponovno vzpostavijo tista razmerja, ki so bila leta 2018”. Tako pri odpravi plačnih nesorazmerij kot implementaciji plačnega sistema pa predlagajo tako dinamiko, da se implementacija zaključi še v obdobju mandata te vlade, se pravi do sredine leta 2026, je še navedel.
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja po drugi strani menijo, da predlog ne odpravlja plačnih nesorazmerij, ampak preko pasovnih pavšalnih dvigov prenaša neustrezna razmerja v nov sistem. Konfederacija tudi vztraja pri t. i. stebrnih pogajanjih, je poudaril Štrukelj.
Ramšakova je napovedala, da bo vladna stran lahko podla svoj odziv, ko bo vse sindikalne predloge preučila, pregledala z resorji in jih tudi finančno ovrednotila. So pa na vladni strani predlagali, da bi se pogajanja nadaljevala že prihodnji teden. Pri tem je pojasnila, da je bila sama imenovana za namestnico vodje in je kot taka danes vodila pogajanja, da pa je pričakovati, da bo v kratkem imenovan nov vodja vladne pogajalske strani.
Po njenih besedah pogajanja že nekaj časa trajajo in na vladni – verjame pa, da tudi na sindikalni-, je interes in želja, da se čim prej zaključijo. Sicer so po njenih besedah zaradi vseh dogodkov, povezanih z naravno ujmo, Evropski komisiji predlagali, da se skrajni datum za plačno reformo in uveljavitev spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju prestavi na 30. junij. Evropska komisija je datum že potrdila, sedaj ga mora še Evropski svet.
