Pogosta napaka slovenskih voznikov, ko se zgodi prometna nesreča

K zastojem, ki dušijo slovenske (avto)ceste, prispeva več dejavnikov: rast števila vozil, številna delovišča in prometne zapore, turistični tokovi in ne nazadnje prometne nesreče.

Že pred dvema letoma, ko smo se o stanju na naših cestah pogovarjali z različnimi prometnimi strokovnjaki, je takratni generalni sekretar pri AMZS Jure Kostanjšek med drugim opozoril, da je treba najti rešitev za hitrejšo odpravo posledic prometnih nesreč, predvsem tistih, ko je poškodovano le vozilo (ki je še vedno vozno).

To so prometne nesreče I. kategorije, v katerih na vozilih nastanejo manjše poškodbe, kot so odrgnine in vdrtine, niso pa huje poškodovani podvozje ali "naprave za upravljanje ali zaviranje". Enako velja, če je nastala zgolj škoda na objektih, stvareh ali okolju.

"Prisotnost policije pri teh prometnih nesrečah ni potrebna," je nazadnje pojasnil Kostanjšek.

Tudi Generalna policijska uprava (GPU) temu pritrjuje. V primeru prometne nesreče I. kategorije udeležencem ni treba obvestiti nikogar, tudi policije ali centra za obveščanje ne.

"Prav tako morajo udeleženci prometne nesreče I. kategorije vozilo čim prej odstraniti z vozišča," poudarja policija. A navadno vozniki odreagirajo "neustrezno", v tem primeru pa jih lahko doleti 160 evrov globe.

Dobro so nam poznani prizori, ko ob res majhnih prometnih nesrečah ljudje zapuščajo svoje avte, fotografirajo poškodbe vozila, kličejo policijo, povrh vsega pa vse to počnejo na vozišču in se s ceste ne umaknejo. Ne le da za njimi nastaja dolga kolona, takšno početje je lahko tudi zelo nevarno zaradi morebitnega naleta.

"Nepoznavanje prava škodi – Ignorantia iuris nocet. Poznavanje pravil je predpogoj za varno udeležbo v cestnem prometu," še posebej pred prihajajočo turistično sezono poudarjajo na GPU.

Podatke si lahko s soudeležencem v nesreči izmenjate tudi ob robu cestišča oziroma na odstavnem avtocestnem pasu, tam lahko izpolnite tudi evropsko poročilo o prometni nesreči.