Prebuja se največji supervulkan v Evropi: zanj ve le malokdo

Nenadoma so se zatresla tla, morje je bilo razburkano, celo živali so se čudno vedle. Le nekaj ur po tem, daljnega leta 79, je pritisk zaradi kopičenja plinov v vulkanu Vezuv tako narasel, da se je sprožil izbruh, prebivalce Pompejev pa je zasul dež majhnih kamnov.

Mesto je prekrila gmota vročega blata iz vulkanskega pepela in lave, ki je požrla tudi štiri kilometre oddaljeno mestece Herkulanej. Zaradi dima in pepela je nastala čista tema, Plinij mlajši, ki je bil priča dogodku, je zapisal, da je bilo, kot da bi v zaprti sobi povsem ugasnila svetloba.

Vse do leta 1748 sta mesti ostali zakopani in pozabljeni, danes pa vsako leto privabljata na tisoče turistov, ki so nad grozljivim dogodkom skoraj tako presenečeni, kot so bili ob izbruhu tamkajšnji prebivalci. Vendar pa le malokdo ve, da se slabih 40 kilometrov severozahodno od vulkana Vezuv nahaja veliko nevarnejši vulkan Flegrejska polja, ki se zdaj, vsaj tako se zdi, prebuja.

Se največji evropski "supervulkan" prebuja?

Italijanski mediji so v minulih dneh poročali o novem potresu na območju, ki je 13. maja z magnitudo 4,4 po Richterjevi lestvici stresel prebivalce Neaplja. Italijanska tiskovna agencija (ANSA) je poročala, da so potres čutili po celotnem mestu.

Pretreseni prebivalci so se zbrali na ulicah, eno od stavb univerze v Neaplju pa so tudi evakuirali. Sledil je še en potres z magnitudo 3,5, pred tem pa je bilo tudi več šibkejših tresljajev. Po poročanju italijanskega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je šlo za "velik potresni roj".

Pred dvema mesecema, 13. marca, so medtem zaznali še močnejši potres tega največjega evropskega supervulkana, ki je območje stresel z magnitudo 4,6 po Richterjevi lestvici.

Maja lani zabeležili 1.525 potresov

Dr. Danijela Birko in dr. Gregor Rajh z Agencije Republike Slovenije za okolje pravita, da pogosta potresna dejavnost Flegrejskih polj nakazuje na pretakanje magme pod površjem.

"V zadnjih nekaj letih je bilo na tem območju zabeleženo povečano število majhnih in zmernih potresov," pravita in pojasnjujeta, da je bilo po podatkih Italijanskega nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) v mesecu aprilu 2024 zabeleženih 1.252 potresov z največjo magnitudo 3,9.

Od tega jih je imelo 1.085 (približno 86,7 odstotka) magnitudo, manjšo od 1,0. V mesecu maju 2024 je bilo zabeleženih 1.525 potresov. "Vse to nakazuje na nestabilen značaj ognjenika," sta razložila.

Znanstveniki neprestano spremljajo potresno dejavnost, premikanje tal in druge kazalnike ter uporabljajo satelitsko snemanje in različne geofizikalne metode, da bi lahko bolje razumeli procese in znali predvideti dogajanje v ognjeniku, še pravita.

Najmočnejši znan izbruh v Sredozemlju

Birko in Rajh sta pojasnila, da ime Flegrejska polja (ital. Campi Flegrei) prihaja iz grščine in v dobesednem prevodu pomeni "goreča polja". To veliko ognjeniško območje je aktivno že več kot 80.000 let, po njunih besedah pa zato tudi ogroža bližnja gosto naseljena mesta.

Flegrejska polja, za razliko od bolj znanega Vezuva, nimajo enega izrazitega ognjeniškega stožca, pač pa predstavljajo območje kraterjev in stožcev. Kraterji so v t. i. kalderi, ki nastane ob ponavljajočem se pogrezanju območja zaradi praznjenja magmatskega ognjišča ob izbruhih in s tem porušitve njegovega stropa.

To se je do sedaj zgodilo vsaj dvakrat, pravita sogovornika: pri izbruhih pred približno 40.000 in 15.000 leti. "Prvi je bil najmočnejši znan izbruh v Sredozemlju, saj je v ozračje izpustil ogromno količino pepela, ki je vplival na podnebje tako na regionalni kot verjetno tudi na svetovni ravni," razlagata.

Nekateri viri sicer pravijo, da so sledi pepela našli tudi na območju današnje Rusije, nekatere teorije pa, da naj bi ta izbruh prispeval celo k izumrtju neandertalcev.

Zakaj je območje ponovno aktivno?

Zadnji izbruh leta 1538 je medtem ustvaril stožec tufa (kamnina iz ognjeniškega pepela) Monte Nuovo v zahodnem delu kaldere (zahodno od mesta Pozzuoli).

"Pred tem izbruhom se je površje v osrednjem delu kaldere začelo občutno dvigovati, po izbruhu pa se je to območje pogrezalo približno do sredine 20. stoletja," razlagata.

Od takrat naprej se je začelo obdobje ponovnega dvigovanja površja, ki je bilo najbolj izrazito v letih 1969-1972 in 1982-1984. Slednje obdobje je spremljala povečana potresna dejavnost z največjo magnitudo potresa enako 4.

Površje se neprekinjeno dviguje že od leta 2005. Dvigovanje in pogrezanje površja, ki je posledica gibanja magme in plinov pod površjem, lahko privede do večjih sprememb v lokalni topografiji in do razpok na stavbah in infrastrukturi.

Zakaj mu pravimo "supervulkan"?

Kot pravita sogovornika, izraz "supervulkan" ni strokovno priznan termin, temveč pogovorni izraz, ki so ga skovali mediji in širša javnost.

Znanstveniki izbruhe ognjenikov ocenjujejo po osemstopenjski lestvici Volcanic Explosivity Index (VEI), ki temelji na prostornini izbruhane snovi in nekaterih drugih kvalitativnih merilih.

Pojem "superizbruh" je bil vpeljan za izbruhe, ki ustvarijo več kot 1000 km³ pepela in drugih snovi, kar ustreza 8. stopnji po VEI. Izraz "supervulkan" tako označuje ognjenik, ki je vsaj enkrat v zgodovini povzročil "superizbruh".

Velika večina izbruhov doseže največ drugo stopnjo, izbruh gore Svete Helene leta 1980 je bil ocenjen na peto stopnjo, največji izbruh Flegrejskih polj pred približno 40.000 leti pa je bil ocenjen na sedmo stopnjo po VEI. Kljub temu se Flegrejska polja v javnosti pogosto opredeljuje kot "supervulkan".

Poleg Flegrejskih polj so v Italiji sicer aktivni tudi ognjeniki Etna, Vezuv, Stromboli in Vulcano. Številni niso bili dejavni že več tisoč ali milijonov let.