Pojasnilo zunanjega ministrstva kaže, da je Janšev načrt selitve veleposlaništva v Jeruzalem za zdaj neizvedljiv

Ob napovedi predsednika vlade Janeza Janše v intervjuju za izraelski časopis Israel Hayom, da bo Slovenija svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva preselila v Jeruzalem, se postavlja vprašanje, kakšen je postopek za selitve veleposlaništva znotraj države gostiteljice. Kot so za N1 pojasnili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), se v primeru spremembe sedeža predstavništva izvedejo vsi postopki, kot so predvideni pri odpiranju novega diplomatskega predstavništva.

"Na podlagi zakona o zunanjih zadevah se diplomatsko predstavništvo odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko," so v odgovoru zapisali na MZEZ.

To pa pomeni, da dokler bo predsednica države Nataša Pirc Musar, Janša svojega načrta o selitvi veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem ne bo mogel uresničiti. Glede na odzive političnih strank, pa bi se mu utegnilo zatakniti že na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko (OZP). Ta ima 15 članov; koalicija jih ima skupaj s svojo zvesto podpornico Resnico osem, levosredinska opozicija pa sedem.

A je predsednik Resnice Zoran Stevanović dejal, da bi v njegovi stranki selitvi veleposlaništva v Jeruzalem "absolutno nasprotovali", saj bi bila ta "izven prakse mednarodnega prava". Demokrati Anžeta Logarja so bili sicer nekoliko manj odločni, a je iz besed njihove vodje poslanske skupine Elene Zavadlav Ušaj, da bodo v stranki glede prenosa veleposlaništva sledili usklajenemu stališču držav članic EU, mogoče sklepati, da selitve ne bi podprli.

Tiskovni predstavnik komisije Anouar El Anouni je namreč Janševo napoved komentiral z besedami, da bodo "EU in njene članice mednarodni konsenz glede Jeruzalema (...), vključno z lokacijo diplomatskih predstavništev, spoštovale, dokler ne bo določen končni status Jeruzalema". Pri tem je spomnil na resolucijo iz leta 1980, v kateri je Varnostni svet Združenih narodov vse države, ki imajo diplomatska predstavništva v Jeruzalemu, pozval, naj jih od tam umaknejo.

Če bi se torej Resnica in Demokrati držali svojih navedb, Janša pozitivnega mnenja OZP glede morebitne selitve slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem ne bi mogel dobiti.

Zagotovo pa ne more pričakovati, da bi predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o odprtju slovenskega veleposlaništva v Jeruzalemu. Predsednica namreč vztrajno poudarja, da podpira priznanje Palestine, spoštovanje mednarodnega prava in rešitev dveh držav. Tudi ona je izpostavila odziv Evropske komisije, da bi selitev veleposlaništva v Jeruzalem pomenila odmik od mednarodnega konsenza glede statusa Jeruzalema in od dosedanjega skupnega stališča EU.

Zunanja politika Slovenije mora po oceni predsednice Pirc Musar temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava, Ustanovne listine ZN ter zavez, ki jih je Slovenija sprejela v okviru EU in drugih mednarodnih organizacij.