Strokovnjaka o Janševi napovedi: Ne gre za preklic priznanja Palestine, ampak prekinitev diplomatskih odnosov

Napovedi premierja Janeza Janše, da bo Slovenija zamrznila priznanje Palestine in preselila svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, na domačem političnem parketu močno odmevajo. Proti napovedani zamrznitvi priznanja Palestine in selitvi veleposlaništva se je po levi opoziciji včeraj izrekel še predsednik državnega zbora in stranke Resnice Zoran Stevanović.

Koalicijski partnerji iz NSi in Demokratov izjav Janeza Janše iz intervjuja za izraelski časnik Israel Hayom, ki je bil objavljen v petek, zaenkrat niso komentirali. Da podpira priznanje Palestine in rešitev dveh držav, pa je včeraj poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar. Ob tem je poudarila, da rešitev dveh držav lahko temelji le na priznanju obeh držav, tako Izraela kot Palestine. Če ena od njiju ni priznana, takšna rešitev v praksi ne more zaživeti, je navedla Pirc Musar.

"Ko država neko drugo entiteto prizna kot državo, tega priznanja ne more preklicati"

Zamrznitev priznanja Palestine pa še ne pomeni, da je Slovenija preklicala priznanje Palestine, poudarjata nekdanji veleposlanik in ustavni sodnik Ernest Petrič ter bivši predsednik državnega zbora Milan Brglez. Kot je za N1 poudaril Petrič, zamrznitev priznanja ni uveljavljen institut mednarodnega prava.

"Poimenovanje zamrznitev, ki ga v mednarodni praksi glede priznanja države ni, bi človek razumel kot prekinitev diplomatskih odnosov. To je v skladu z mednarodnim pravom, saj lahko država po lastni presoji iz takšnih ali drugačnih razlogov z drugo državo vedno prekine diplomatske odnose in sodelovanje ob zavedanju, da ima to lahko tudi politične učinke," je navedel Petrič.

Kot je dejal Petrič, zamrznitve priznanja Palestine ni mogoče interpretirati drugače kot prenehanja odnosov s palestinsko državo. A je ob tem navedel, da prenehanje diplomatskih odnosov še ne pomeni preklica priznanja neke države.

"Jasno je, da ko država neko drugo entiteto, ki prosi za priznanje, prizna kot državo, tega priznanja ne more preklicati. Prenehanje diplomatskih odnosov ne pomeni, da smo prekinili priznanje. Ko smo enkrat dali priznanje, še vedno priznavamo to drugo državo," je pojasnil Petrič.

"Nobena od teh poti ne spremeni temeljnega problema"

Da mednarodno pravo zamrznitve priznanja države ne pozna, je poudaril tudi Brglez. Kot je povedal za STA, se slovensko priznanje Palestine iz junija 2024 ni nanašalo na določeno vlado, ampak na Palestino kot državo. Zamrznitev priznanja po njegovem mnenju tako ne bi mogla izbrisati dejstva, da je Slovenija Palestino priznala.

Brglez je tako ocenil, da bi lahko šlo pri zamrznitvi priznanja Palestine predvsem za sporočilo, da nova vlada ne sprejema politične usmeritve prejšnje vlade Roberta Goloba. To bi po Brglezovih besedah v praksi lahko pomenilo zmanjšanje stikov s palestinskimi predstavniki, omejevanje nadaljnjega razvoja diplomatskih odnosov, spremembo glasovanja v mednarodnih organizacijah ali drugačno retoriko slovenske zunanje politike.

Zamrznitev priznanja Palestine je po besedah Brgleza zapleten proces. Koalicija bi se tega lahko lotila na več načinov, denimo tako da bi poskušala v državnem zboru sprejeti sklep, s katerim bi se distancirala od sklepa o priznanju Palestine, ali pa bi vlada sprejela politično stališče, da priznanja ne bo več izvajala oziroma bo omejila diplomatsko sodelovanje s Palestino.

"Toda nobena od teh poti ne spremeni temeljnega problema. Če je državni zbor leta 2024 sprejel akt o priznanju Palestine, bi bilo politično in institucionalno najčistejše, da bi se morebitna sprememba tega stališča obravnavala po primerljivem postopku. Če bi se vlada temu poskušala izogniti in zadevo urediti zgolj z izvršilnim ali internim političnim aktom, bi to samo še povečalo vprašanje legitimnosti takšnega posega v že sprejeto državno odločitev," je navedel bivši predsednik državnega zbora, ki po odhodu iz politike deluje na katedri za mednarodne odnose na FDV.

"To bi bilo mogoče razumeti kot de facto priznanje izraelske suverenosti nad Jeruzalemom"

Ko gre za Janševo napovedano selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, je Ernest Petrič poudaril, da je Izrael Jeruzalem razglasil za svojo prestolnico, a da je status Jeruzalema tudi del palestinskega vprašanja, ki še ni rešeno: "Zaenkrat smo še zelo daleč od odgovora, ali se bo uresničil mednarodni status Jeruzalema, ali bo to prestolnica Izraela oziroma ali bo en del tudi prestolnica Palestine."

Zaradi tega velika večina držav svojih veleposlaništev nima v Jeruzalemu, ampak v Tel Avivu. Svoja predstavništva v izraelski prestolnici imajo tako poleg ZDA samo še Kosovo, Gvatemala, Honduras, Paragvaj, Papua Nova Gvineja in Somaliland.

"Če se država odloči za selitev veleposlaništva v Jeruzalem, ima to lahko politične posledice. Bi pa človek na nek način težko trdil, da država, ki v soglasju z državo Izrael odpre svoje veleposlaništvo v Jeruzalemu, ravna v nasprotju z mednarodnim pravom. Je pa to v nasprotju s tisto zares davno delitveno resolucijo Združenih narodov o dveh državah, ki nikoli ni bila uresničena," je poudaril Petrič.

Milan Brglez pa je opozoril, da bi bilo selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem mogoče razumeti kot "de facto priznanje izraelske suverenosti nad Jeruzalemom". Takšna odločitev bi bila po njegovih navedbah tudi v nasprotju s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava.

"Če Slovenija pri Palestini relativizira okupacijo, aneksijo ali status Jeruzalema, s tem slabi lastne argumente v vseh drugih primerih, kjer se sklicuje na mednarodno pravo kot zaščito pred politiko moči," je za STA navedel Brglez in dodal, da bi Slovenija s tem oslabila svojo pozicijo v Združenih narodih.

"Predsednik slovenske vlade se je s tem postavil v izrazito vazalni položaj do Izraela"

V primeru sprejetja ukrepov, ki jih napoveduje Janša, bi se po mnenju Brgleza odnos z Izraelom kratkoročno verjetno izboljšal, a bi bila cena tega poslabšanje odnosov s Palestino, arabskimi državami, številnimi državami globalnega juga in tudi z delom evropskih partneric.

Prav tako je izpostavil, da bi se Slovenija z napovedanimi ukrepi v EU postavila v težaven položaj. Prepričan je namreč, da je kljub neenotnosti EU glede Palestine "skupni evropski minimum še vedno rešitev dveh držav, neenostransko določanje statusa Jeruzalema in spoštovanje relevantnih resolucij Združenih narodov".

"Selitev veleposlaništva bi Slovenijo približala najbolj enostranskim proizraelskim pozicijam in jo oddaljila od držav, ki poskušajo evropsko politiko do Palestine in Izraela utemeljiti na mednarodnem pravu," je povedal Brglez. Morebitna selitev veleposlaništva v Jeruzalem bi se po njegovih besedah lahko začela kot odločitev vlade oziroma zunanjega ministrstva, bi pa zaradi teže takšne odločitve to moral obravnavati vsaj parlamentarni odbor za zunanjo politiko.

Bivši predsednik republike Danilo Türk pa je za Radio Slovenija Janševe napovedi o zamrznitvi priznanja Palestine in selitvi veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem komentiral z naslednjimi besedami: "Če je verjeti objavam v medijih, gre za precej čudaško stališče. Predsednik slovenske vlade se je s tem postavil v izrazito vazalni položaj do Izraela, in to je s stališča Republike Slovenije neprimerno in nepotrebno."

Kot je navedel Türk, gre za radikalne spremembe v slovenski politiki do Palestine in Izraela po tem, ko se je prejšnja Golobova vlada aktivno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava.