Policija je v zadnjem letu obravnavala najmanjše število kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih. Opažajo porast kibernetske kriminalitete in pojav povsem novih ekoloških kaznivih dejanj. Javnomnenjska raziskava, ki so jo opravili med 8. in 23. marcem letos, pa nakazuje na trend upadanja zaupanja v delo slovenske policije.
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki policije predstavili Poročilo o delu policije za leto 2020 in poročilo o podatkih zbranih s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika “Ocene in stališča prebivalcev Slovenije o delu policije 2021.”
“Za policijo je zahtevno leto. Slovenijo je zdravstveno prizadela epidemija covida-19, ki je močno zaznamovala naše delo. Tega obdobja ne moremo primerjati z nobeno situacijo v zadnjih 30 letih slovenske policije, saj smo poleg rednih nalog dobili tudi nove zadolžitve,” v uvodu pojasni generalni direktor policije Anton Olaj ter doda, da je epidemija močno vplivala tudi na zaznavanje ljudi in mnenje, ki ga imajo o delu policije.
Posebna enota sklicana manjkrat, javnih shodov več
V minulem letu so slovenski policisti obravnavali 420 varovanj javnih shodov, kjer so se morali maksimalno angažirati, da so zagotovili varnost udeležencev. Za primerjavo je Olaj navedel, da so v letu 2019 obravnavali za polovico manj javnih shodov.
“Izpostavil bi predvsem shod, ki se je zgodil 5. novembra 2020, ko je prišlo do izgredov in je bilo poškodovanih več oseb,” nadaljuje Olaj. Spomnimo: takrat je bila policija za obvladovanje množice primorana uporabiti tudi vodni top.
Izpostavil je tudi delo posebne policijske enote, ki je bila letos sklicana manjkrat kot minulo leto. S tem je naslovil očitke, ki se v zadnjih dneh pogosto pojavljajo v javnosti, češ da je posebna policijska enota aktivirana prepogosto. “Očitek je povsem neutemeljen,” pojasni.
Tudi raba prisilnih sredstev je bila v letošnjem letu manjša kot v minulih letih. “Policija v zadnjih letih torej ni bolj represivna. V medijih se tako pojavljajo dezinformacije” je dejal Olaj ter dodal, da so bili rezultati dela kljub oteženim razmeram spodbudno dobri.
Kibernetska in ekološka kriminaliteta
“Ugotavljamo, da je epidemija covid-19 pospešila digitalizacijo na vseh področjih,” v nadaljevanju pojasni Olaj ter izpostavi, da je bilo minulo leto tudi vse več kibernetskih napadov. Razvijanje kibernetske obrambe zato postaja nuja, ki se ji bo policija v prihodnje morala še dodatno posvetiti.
Pojavile pa so se tudi povsem nove, netipične oblike kriminalnih aktivnosti, med katere sodi ekološka kriminaliteta. Tudi napačno ravnanje z zoološkimi odpadki in njihov prevoz tako zelo ogrožata okolje in družbo.
Tudi v letošnjem letu pa so se med drugim spopadali z vdori v kriptodenarnice in krajo kriptovalut, je v nadaljevanju konference pojasnil Matjaž Jerkič, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije. Nadaljevali pa so se tudi napadi s t.i. izsiljevalskimi virusi, kjer so bile tarče predvsem informacijski sistemi manjših in srednjih podjetij.
Kibernetska varnost je pomembna tudi pri otrocih, zato se pogovorite z njimi, prisluhnite njihovim ‘spletnim izkušnjam’ in jim razložite kako pomembna je varnost na spletu.
Če postanete žrtev kibernetskega kriminala, to prijavite @policija_si.
Napotke je pripravil @Europol. pic.twitter.com/hwe1F7NNSD
— Uprava RS za informacijsko varnost (@URSIV_Slovenia) March 23, 2020
Najmanj kaznivih dejanj v zadnjem desetletju
Policija je v zadnjem letu obravnavala najmanjše število kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih. Na to je vplivalo predvsem manjše število premoženjskih kaznivih dejanj. Zabeležili pa so tudi nekoliko manjše število prijavljenih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Ker so ukrepi za zajezitev novega koronavirusa močno omejili gibanje in aktivnosti ljudi, je slednje vplivalo tudi na gibanje kriminalitete.
Med epidemijo so sicer zabeležili porast družinskega nasilja. V preteklem letu so obravnavali 1477 primerov družinskega nasilja. Tudi sami so zato posvečali veliko pozornosti problematiki, pozivali ljudi, naj prijavijo morebitno nasilje ter z različnimi akcijami opozarjali nanj.
V porastu so tudi kazniva dejanja davčne utaje. Lani je policija obravnavala 183 tovrstnih dejanj, povzročena škoda pa je znašala malo manj kot 50 milijonov evrov. Tudi število obravnavanih korupcijskih dejanj je bilo nad desetletnim povprečjem, je poudaril direktor Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Janez Rupnik.
Stanje na cestah se izboljšuje
Varnost cestnega prometa se je po podatkih policije v zadnjem letu dni znatno izboljšala. Kot je poudaril Rupnik, je bilo s tem prihranjenih nekaj deset, če ne celo sto milijonov materialne škode.
Še vedno pa velik problem predstavlja alkoholiziranost za volanom. Med povzročitelji nesreč je namreč 37 odstotkov povzročiteljev, ki so bili med nesrečo pod vplivom alkohola.
V letu 2020 so ustanovili tudi avtocestno policijo, in sicer s ciljem izboljšati prometno in splošno varnost na slovenskem avtocestnem križu. S pomočjo dodatnih optičnih čitalnikom pa naj bi se olajšala možnost evidentiranja kraja prometne nesreče.
Napadi na policiste v porastu
Lani so zabeležili 215 napadov na policiste, leto prej le 187. Soočajo pa se tudi z vse večjim številom groženj, tudi na socialnih omrežjih.
“Policisti so čedalje bolj ogroženi. Na policiste se vršijo različne oblike pritiskov,” je še poudaril direktor Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi ter dodal, da so se po zadnjih protestih na socialnih omrežjih začele pojavljati tudi slike in poimenovanja policistov, kar ljudi spodbuja k nasilju nad izbranimi posamezniki.
Poudarili so še, da se na policiste vršijo napadi z najrazličnejšimi sredstvi, vse od palic, vil in kamenja, ki je na protestih postalo že skorajda stalnica.
Policiji zaupa vse manj ljudi
Policija vsaki dve leti opravlja javnomnenjsko raziskavo, s pomočjo katere poskuša ugotoviti ocene in stališča prebivalcev Slovenije o delu policije. Javnomnenjska raziskava, ki so jo s pomočjo 11.140 sodelujočih opravili med 8 in 23 marcem letos, jasno nakazuje na to, da ljudje vse manj zaupajo v delo slovenske policije.
Na poslabšanje javnega mnenja so vplivali tudi nekateri članki v medijih, kjer po podatkih policije zadeve niso bile objektivno zapisane. “Tudi zato se poskušamo vse pogosteje javno oglašati ter pojasniti, kako so se stvari dejansko odvile,” je še dodal Olaj.
Policija je že sprejela ukrepe, s pomočjo katerih želijo izboljšati splošno zaupanje. “Poskušali bomo predstaviti delo lokalnih policistov, ki izvaja tisto, kar je najbolj pomembo, torej v neposrednem stiku s prebivalci lokalnih skupnosti poskrbi za večji občutek varnosti v lokalnem okolju,” pojasni Tomaž Pečjak, namestnik generalnega direktorja policije.
Na lokalni ravni računajo tudi na okrepitev policijskih enot. Izboljšati pa želijo tudi prijaznost policistov ob stiku z občani. “Naše delo je namenjeno ljudem, ki smo se jim zavezali ob vstopu v policijske vrste. to se ne spreminja, tako je bilo pred epidemijo, je med časom epidemije in bo tudi v prihodnje,” je zaključil Pečjak.
Preberite si celotno letno poročilo o delu policije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje