Menu Item
V ravnanju policije v primeru grožnje z napadom na slovensko osnovno šolo je izredni strokovni nadzor pokazal nepravilnosti in pomanjkljivosti. Policija je informacijo o komentarju dobila že na dan, ko je bil objavljen. A vodja oddelka za terorizem tega ni vnesel v informacijski sistem, v uradnem zaznamku pa je navedel neresnični podatek. "Posledično je bila reakcija policije neustrezna," je dejal direktor direktorata za policijo Darijo Levačić. V nekaterih ravnanjih policistov je po njegovih besedah mogoče zaznati razloge za sum na kaznivo dejanje.
Izredni nadzor nad delom policije v zvezi z grožnjo napada v slovenskih šolah je pokazal nepravilnosti in pomanjkljivosti pri ravnanju z informacijo, opravljanju vodstvenih nalog in izvedbi policijske preiskave.
Po streljanju na eni od finskih osnovnih šol je bil namreč 2. aprila na enem od slovenskih medijev objavljen komentar z grožnjo o podobnem dogodku v Sloveniji. Policija je takrat o tem najprej obvestila javnost, zaradi česar je bila deležna kritik nekaterih ravnateljev. Na policiji so sicer takrat trdili, da je bil način obveščanja ustrezen. Minister je odredil izredni nadzor.
“V nekaterih ravnanjih policistov je mogoče zaznati razloge za sum na kaznivo dejanje”
“Nadzor je pokazal različne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu policije,” je na novinarski konferenci povedal direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić. Nepravilnosti se nanašajo na nestrokovno in nedosledno delo znotraj uprave kriminalistične policije pri evidentiranju in poslovanju s to informacijo. “Znotraj uprave kriminalistične policije ob prvi prijavi te informacije niso pravilno reagirali. Posledično je bila reakcija policije neustrezna,” je dejal.
Komentar je bil za približno 10 minut objavljen 2. aprila. Na ta dan je komentar policiji prijavila tudi Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova). “Vodja oddelka za terorizem je prejel informacijo in s tem seznanil svoje podrejene. Očita se mu, da te informacije ni vnesel v informacijski sistem,” je povedal Levačić. Poudaril je, da policisti nimajo diskrecijske pravice in so v sistem dolžni vnesti vse prejete informacije.
“Vodji oddelka za terorizem se očita tudi neustrezno obveščanje nadrejenih. V tem delu sicer nismo mogli ugotoviti, ali je bil vodja sektorja za organizirano kriminaliteto dejansko seznanjen z informacijo, ker so si izjave nasprotovale. Dejstvo pa je, da vodstvo uprave kriminalistične policije ni bilo seznanjeno s podatkom, da je imela policija informacijo že 2. aprila,” je rekel. Ugotovili so tudi, da je vodja napisal uradni zaznamek, a je bil v njem neresničen podatek. Ta zaznamek je označen s stopnjo tajnosti interno, zato Levačić tega, za kak neresničen podatek gre, ni mogel razkriti.
Druga služba, ki za to ni pristojna, je zadevo odstopila Policijski upravi Ljubljana.
8. aprila je bila z grožnjo seznanjena javnost. Policija je prve neposredne aktivnosti za ugotovitev avtorstva spornega komentarja izvedla šele sedmi dan po pridobljeni prvi informaciji, torej 9. aprila. Kot dan napada je komentator izpostavil 10. april. Šele dan za tem, torej 11. aprila, pa je policija ugotovila razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
“V nekaterih ravnanjih policistov je mogoče zaznati razloge za sum na kaznivo dejanje. Zato smo poročilo odstopili specializiranemu državnemu tožilstvu,” je povedal Levačić.
Poudaril je, da nadzor ni namenjen obsojanju ali lovu na čarovnice. “Naša naloga je, da poiščemo napake in poskrbimo, da se ne ponavljajo,” je rekel. Ali gre za kaznivo dejanje, bo ocenjevalo tožilstvo, o disciplinskem postopku pa odloča generalni direktor policije.
Kaj bo odslej drugače?
Notranji minister Boštjan Poklukar je že izdal usmeritve za odpravo nepravilnosti, o njihovi realizaciji mora policija poročati najkasneje do 2. novembra.
Levačić je pojasnil, da bo moral generalni direktor policije zagotoviti dosledno spoštovanje internih aktov, ki določajo evidentiranje prejetih operativnih informacij. “Govorimo o prvotni informaciji, ki je prišla do policije, in ni bila ustrezno evidentirana v informacijski sistem policije,” je pojasnil.
Druga usmeritev govori o tem, da se ob zaznavi groženj zoper življenje in telo zagotovi takojšnjo, hitro ter skrbno policijsko preiskavo in izvedbo ustreznih aktivnosti. “To se nanaša na to, da je bila informacija pridobljena 2. aprila, dejansko pa so se aktivnosti policije začele 9. aprila, ko je informacijo prejela policijska postaja Ljubljana Bežigrad.”
V sektorju za organizirano kriminaliteto uprave kriminalistične policije bodo zagotovili strokovno, koordinirano upravljanje predpisanih nalog, vključno s prenosom informacij. “To se nanaša na prenos informacij. Informacija je bila pridobljena 2. aprila, s čimer ni bilo seznanjeno vodstvo uprave kriminalistične policije. Vodstvo je bilo s tem, da je to informacijo prejel oddelek za terorizem in ekstremno nasilje, šele po 10. aprilu,” je navedel Levačić.
Policija bo morala javnosti posredovati celovite in resnične informacije, pri obveščanju pa morajo dosledno upoštevati komunikacijska načela. “To se nanaša na vso komuniciranje z javnostjo in mediji. V medijih so bile namreč podane neresnične in necelovite informacije, ker določene policijske uprave niso imele vseh informacij.”
Policija bo tudi preučila in po potrebi novelirala dogovor s Sovo in obveščevalno-varnostno službo ministrstva za obrambo. “Ugotovili smo nekatere sporne prakse, ki jih je treba odpraviti. Te prakse niso sledile protokolu, ki je trenutno v veljavi. Ta protokol je starejši od 10 let.” Preučili bodo tudi ugotovitve izrednega nadzora in po potrebi sprožili ustrezne delovno-pravne ter druge postopke zoper policiste.
Levačić je izpostavil, da je kljub ugotovljenim nepravilnostim policija uspešno preiskala kaznivo dejanje in našla storilca. “S takšno splošno grožnjo se je Slovenija srečala prvič. Tako da natančnega protokola medsebojnega obveščanja ni bilo,” je rekel. V času izrednega nadzora so policija, notranje ministrstvo in ministrstvo za šolstvo pripravili rešitve za obveščanje pristojnih institucij. V protokolu je določeno, kdaj bodo obveščali šole in kdaj centre za socialno delo. V konkretnem primeru je bilo komuniciranje prepuščeno posameznim policijskim postajam. “To je bilo narobe,” je še dodal Levačić.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje