Konji so sicer plašne živali, a v policijskih vrstah pristanejo tisti, ki so zvedavi in jih ni strah. Tisti, ki gredo v smeri dogajanja, ne stran od njega. V hlevu ljubljanske enote konjeniške policije je takšnih 14. Že njihova avtoritativna prisotnost je lahko dovolj, da se ponovno vzpostavita javni red in mir, po drugi strani pa policisti z njihovo pomočjo lažje navežejo pristnejše stike z ljudmi. Pogledali smo, kako je videti delo policista konjenika in njegovega najpomembnejšega sodelavca.
Car I., Lacky Luck, Lord Lucas, Lann, Color Me Red, Remus, Pluto Famosa, Pluto Steaka, Pluto Wera, Radenko Garinči di Rudani, Maestoso Slavina, Madocsa Nonius, Szikrazo Adonisz in Siglavy Allegra. To so policijski konji, ki bivajo v hlevu ob ljubljanskem hipodromu Stožice in so v službi slovenske policije. Med njimi je pet lipicancev, preostali pa so različnih toplokrvnih pasem – slovenske, češke, šlezijske in hrvaške.
Na vratih staje enega izmed konjev piše: begosumen. Policijski žargon svoje mesto najde tudi v hlevu. “Konji so tako kot ljudje – eni bolj veseli, drugi bolj tečni,” nam v pogovoru med oskrbo konja Lanna zaupa policist konjenik Peter Gramc, ki ima z rjavčkom, po nasmehu sodeč, prav posebno vez.
Konji so stari med 10 in 16 let, policijskemu delu pa posvetijo do deset, izjemoma tudi dvanajst let življenja, nam ob obisku ljubljanske konjeniške enote slovenske policije pove njen načelnik Janez Podobnik.
Med njimi ni kobil, so le kastrati, na naše nepoznavalsko vprašanje, kakšno je razmerje med samci in samicami, odgovori Podobnik. Nabavo ureja poseben pravilnik o službenih konjih, med glavnimi zahtevami pa sta osnovna ujahanost in višina vsaj 168 centimetrov, izmerjeno s palico v vihru.
Če je tudi vam ta izraz neznan: višina konja se meri od tal do vihra, ki je najvišji del hrbta. Pri merjenju morata biti sprednji nogi postavljeni paralelno, saj je le tako meritev točna, pojasni Podobnik.
Slovenska policija je konje začela uporabljati že leta 1920, ko je bila ustanovljena prva konjeniška enota.
Postaja konjeniške policije Ljubljana je bila vzpostavljena leta 1974, tako da bo čez tri leta praznovala 50-letnico delovanja. Še ena postaja konjeniške policije je v Mariboru, a tam so združeni z vodniki službenih psov.
Dolg seznam delovnih nalog
Do končne odločitve, da je posamezna žival res primerna za policijsko delo, sicer mine kar nekaj časa. Ko konj pride v enoto, opravi celosten veterinarski pregled, poskusna doba pa lahko traja še do 28 dni.
Pasma ni tista, ki bi bila glavna podlaga za odločanje o ustreznosti konja. “Bolj kot to je pomemben njegov temperament, učljivost, vodljivost, da ni plašen, da ne brca in da je navajen hlevske kulture ter transporta,” pojasni Podobnik. “A tudi ko je konj enkrat kupljen, še ni konec zgodbe, saj se vseskozi uči.”
Čeprav je bilo v zadnjih mesecih policiste konjenike mogoče opaziti predvsem na protestih, ki so potekali v prestolnici, je seznam njihovih delovnih nalog veliko obsežnejši.
“Policisti konjeniki izvajamo popolnoma enake naloge kot drugi kolegi, razlika je le v načinu in kraju. Patruljiranje po Ljubljani ali širšem območju, patruljiranje na državni meji, protesti, javni shodi, preventivne aktivnosti … Službeni konj je izvrstni pomočnik, ki vedno očara obiskovalce na raznih dogodkih, še posebej naše najmlajše, na ukaz pa ta žival postane tudi izjemno učinkovito prisilno sredstvo,” razloži načelnik enote.
Policist s konja ima veliko boljši pregled nad dogajanjem v množici. Konjev zorni kot je od 300 do 320 stopinj, sliši pa kar 20-krat bolje od človeka.
In zakaj je konj izjemno učinkovito prisilno sredstvo? “Predvsem zaradi strahospoštovanja. Poleg tega si višje, dlje vidiš, si hitrejši in mobilen. V Sloveniji pa je tudi veliko zelenih površin, kjer nadzora ni mogoče opravljati z vozilom. V teh primerih konj delo učinkovito opravi za nas,” razlaga Podobnik.
S konji so policisti učinkoviti tudi pri zasegih prepovedanih drog. “Ko prideš nekje od zadaj, v temi, nihče zares ne pričakuje policista na konju,” širok spekter delovnih nalog, ki javnosti ni tako poznan, še dodatno oriše sogovornik.
Usposabljanje policistov konjenikov traja pol leta
Da posameznik ima možnost postati policist konjenik, mora že pred tem opravljati policijsko delo. Še bolj pomembna pa je ljubezen do konj, poudari Podobnik.
Med šestmesečnim tečajem policisti pridobijo osnovna znanja s področja hipologije (veda o konjih, op. a.) in veterine, usposobijo pa se tudi za dresurno in terensko jahanje, preskakovanje ovir, gibanje v skupini konjenikov in izvajanje policijskih nalog s konja.
Po koncu tečaja jih čakata tako teoretični kot praktični preizkus. Praktični del zajema vsakodnevno dresuro, preskakovanje ovir in vodenje konja v primeru kršenja javnega reda in miru. Na koncu usposabljanja sledi izpit pred komisijo, v katerem morajo vse naloge opraviti pozitivno.
Na enoti v Ljubljani je zaposlenih 16 policistov konjenikov, načelnik, inštruktor ter trije strokovno-tehnični sodelavci. Vsak konjenik mora biti sposoben jezditi vse konje, je pa v navadi, da posameznik več dela z enim konjem, s katerim se tudi najbolj ujame. “Ni pa to pravilo,” še doda Podobnik.
Policijski konj mora biti zvedav
“Jutro se v naši enoti začne v hlevu. Najprej se poskrbi za konje in počisti okolico. Potem pa odvisno, kaj je na dnevnem redu – ali je to patruljiranje na državni meji ali tam, kjer nastane neki problem, ali pa so to iskalne akcije, preventivne aktivnosti,” povprečni delovni dan konja in policista konjenika opiše Podobnik.
Enkrat ali dvakrat na mesec potekajo tudi usposabljanja, na katerih se konjenikom pridruži tudi strokovnjakinja iz Kobilarne Lipica. “Konja privajamo na hrup, moteče dejavnike – dim, poke, raglje, razne zastave in dimne zavese. Tako mu to ne predstavlja težav, ko je na terenu.”
“Iščemo konje, ki bodo obstali, bodo zvedavi in se ne bodo umaknili. Po domače povedano takšne, ki bodo poskusili, pogledali in ugotovili, da ne gre za noben ‘bav bav’,” je še razložil sogovornik.
Solzivec konjem ni škodil
Na protestih so konji dobro zaščiteni. Oči in glavo ščiti poseben prozorni vizir, tudi na prsih in nogah pa so ščitniki za ublažitev morebitnih udarcev predmetov, ki se lahko odbijejo od tal ali so vanje namerno vrženi.
Poglejte, kako konja opremijo z zaščitno opremo:
Načelnik policijske konjeniške enote je poudaril, da je bil letos jeseni tudi sam prisoten na večini protestov, na katerih so pazili, da konji niso bili neposredno izpostavljeni plinom. Res so se znašli v bližini območja, kjer je bil plin uporabljen, a so živali po tem preventivno veterinarsko pregledali in ugotovili, da je z njimi vse v redu.
Konje po upokojitvi prodajo
Kaj pa se zgodi s konjem, če zboli ali se kljub dobri oskrbi poškoduje? Podobnik razloži, da ima policija uradnega veterinarja na oddelku za službene pse, PU Ljubljana pa ima sklenjeno tudi pogodbo z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani. Če se pojavi potreba po zdravljenju, jih prepeljejo na njihov naslov.
Osnovno poznavanje veterine in podkovstva se zahteva tudi pri vseh policistih konjenikih. Tega se priučijo med tečajem, znanje pa morajo vsaj enkrat letno obnoviti.
Policisti na enoti dežurajo 24 ur v dveh izmenah. Zaradi nagnjenosti konj h kolikam, ki so zanje lahko tudi usodne, je nujno, da je na lokaciji vedno prisoten nekdo, ki lahko živali še pravočasno nudi pomoč.
Ko nastopi čas za upokojitev, policija konje proda z javnim zbiranjem ponudb. V identifikacijskem dokumentu za živali imajo vpisano opombo, da konj ni namenjen za zakol za prehrano ljudi, zato skrbi, da bi po odsluženem delu v policiji romali v klavnico, absolutno ni, nam še zagotovi Podobnik.
PREBERITE ŠE:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje