V sredo, ko so Velenje zaradi visokih cen ogrevanja preplavili protestniki, je zaradi vrtoglavih zneskov na položnicah v akcijo šla tudi skupina podjetnikov z Raven na Koroškem. Na ustavno sodišče so vložili pobudo za presojo ustavnosti vladne uredbe o oblikovanju cen toplote iz daljinskega ogrevanja. Ta namreč za male poslovne odjemalce ni veljala, kar je v praksi pomenilo za skoraj 400 odstotkov višji variabilni del cene toplote. "To je lopovščina," pravijo podjetniki, ki pričakujejo, da bodo domnevno preplačan znesek dobili nazaj.
Samostojna podjetnica Mateja Lorenci na Ravnah na Koroškem najema 35 kvadratnih metrov velik poslovni prostor, v katerem ima trgovino za male živali Zoo žur. Po njenih besedah prostor večinoma ogreva s pomočjo klime, radiator ima odprt le v toaletnih prostorih, še enega manjšega — pa še to ne na najvišji temperaturi — pa v glavnem prostoru. Še decembra 2022 jo je strošek daljinskega ogrevanja stal natanko 121,39 evra, nato pa je lani ob pogledu na položnico doživela šok.
“Decembra sem morala plačati 350 evrov. To je lopovščina,” pravi. “Račun sem plačala tudi dva meseca kasneje, saj drugače ni šlo, zaradi opominov in groženj pred izvršbami sem bila ves čas v stresu.”
Podobno pravijo tudi drugi ravenski podjetniki.
Podjetje Inter diskont je decembra 2022 za ogrevanje 600 kvadratnih metrov ob porabi 10 megavatnih ur plačalo dobrih 813 evrov, ob manjši porabi je strošek januarja lani znašal slabih 2.400 evrov. Cvetličarno Tinkara je daljinsko ogrevanje decembra 2022 stalo 84,87 evra, januarja lani ob manjši porabi 310,32 evra. Kakšni so bili stroški ogrevanja v podjetju Infosys? Decembra 2022 251,15 evra, lanskega januarja 720,57 evra.
Omenjenim podjetjem je skupno, da imajo prostore v občini Ravne na Koroškem, kjer je bilo ogrevanje lani (in še vedno je) po podatkih agencije za energijo med najdražjimi v Sloveniji, priključeni pa so na daljinsko ogrevanje. Dobavitelj je Petrol, s katerim ima občina do leta 2032 podpisano koncesijsko pogodbo.
“Arogantno so nas odslovili: Taka je cena, hvala lepa in na svidenje!”
Na Petrolu pojasnjujejo, da so s 1. januarjem 2023 povišali variabilni del cene toplote, fiksni del cene pa je ostal nespremenjen. “Dvig je posledica visokih tržnih cen zemeljskega plina, elektrike in emisijskih kuponov, ki smo jih kupili v letu 2022 za leto 2023, ko so ti energenti dosegali rekorde. V družbi Petrol namreč strogo sledimo zakonsko zahtevani zanesljivosti oskrbe s toploto, zato energente kupujemo vnaprej.”
V cene 18 sistemov daljinskega ogrevanja za gospodinjske odjemalce (tudi na Ravnah na Koroškem) je nato 24. januarja lani posegla vlada, saj je analiza agencije za energijo, ki prikazuje povprečne maloprodajne cene toplote za sisteme daljinskega ogrevanja, pokazala, da se je nesorazmerno povišala cena toplote iz nekaterih sistemov daljinskega ogrevanja.
Regulacija je veljala zgolj za gospodinjstva, ne pa tudi za male poslovne odjemalce, kot so podjetja, o katerih pišemo na vrhu članka. Vse lepo in prav, pravijo direktorji podjetij, a je vlada na drugi strani za male poslovne odjemalce regulirala cene zemeljskega plina iz plinskega sistema.
Zato je skupina osmih ravenskih malih podjetij v sredo na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti vladne uredbe o oblikovanju cen toplote iz daljinskega ogrevanja. Prepričani so namreč, da so se znašli v situaciji, v kateri so morali plačati izrazito nekonkurenčne cene toplote, hkrati pa je zakonodaja za odjemalce na daljinskem sistemu ogrevanja oblikovana tako, da se od sistema ne morejo odklopiti in poiskati ugodnejšega načina ogrevanja.
“To je totalni pat položaj,” pripoveduje direktor šiviljskega podjetja Bokadent Ivan Backović, sicer tudi občinski svetnik Gibanja Svoboda Prevalje. “Posledice slabe poslovne odločitve Petrola zdaj nosimo mi. To je nesprejemljivo. Smo mali poslovni odjemalci, torej večinoma samostojni podjetniki, in tak strošek za nas pomeni, da si moramo zaradi enormnih zneskov jemati od svojega deleža, od plače. Dolgoročno je to lahko pogubno.”
Zaradi skoraj 400-odstotne podražitve je začel pospešeno kopneti tudi denar, ki je bil namenjen investicijam.
Zato so se sprva skupaj z občino, pove Mateja Lorenci, obrnili na Petrol, kjer so naleteli na gluha ušesa. “Arogantno so nas odpravili, taka je cena, hvala lepa in na svidenje.” Da se podjetniki ne bi znašli na robu propada, so se nekateri načrtno odločili, da položnic enostavno ne bodo plačali. “In nato jih je Petrol odklopil. Ampak jaz se na tak način ne morem igrati, sodni stroški in stroški izvršbe so tako visoki, da si tega ne morem privoščiti,” pove Lorenci.
“Najbolj pošteno bi bilo, da nam stroške povrnejo”
Obupani podjetniki so se zato odločili, da bodo diskriminatoren položaj, v katerem so se po njihovih besedah znašli, poskušali dokazati na ustavnem sodišču.
V pobudi za presojo ustavnosti so zapisali, da je država zaradi vladne uredbe o oblikovanju cen toplote iz daljinskega ogrevanja enaka odjemalca zemeljskega plina (ali neposredno iz sistema ali prek daljinskega ogrevanja) obravnavala različno. “Brez utemeljenega razloga, ki bi upravičil njeno ravnanje,” piše v pobudi.
Prepričani so, da je država zanemarila načelo enakosti pred zakonom, tako pa kršila ustavo.
“Če se bo izkazalo, da je uredba neustavna, pričakujemo, da bomo stroške avtomatsko dobili povrnjene. Obenem želimo, da se takšne situacije ne bodo več ponavljale: kajti koncesijska pogodba, ki je bila podpisana pred leti, ni bila narejena za takšne scenarije, kot smo jih videli ob začetku vojne v Ukrajini, ko so borzne cene energentov poskočile,” še doda Backović.
Od 1. januarja letos je sicer cena toplote nižja, in sicer okvirno za tretjino, podjetniki pa želijo z ustavno pobudo doseči povračilo domnevno preplačanega zneska za lansko leto.
Občina: Pravna pot je najustreznejša rešitev
Na občini, ki jo vodi župan Tomaž Rožen, potezo osmih podjetij pozdravljajo. “Tudi sicer menimo, da je v konkretnem primeru pravna pot najbolj ustrezen pristop pri iskanju rešitev in pravic posameznikov.”
Konec koncev je lansko nesorazmerno povišanje cen toplotne energije po denarnici udarilo tudi občino in zelo obremenilo občinski proračun, saj so na daljinsko ogrevanje priključeni številni javni zavodi, npr. Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, Koroški gasilski zavod, Glasbena šola Ravne, mestna hiša Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, …
Za ilustracijo: ogrevanje knjižnice, ki ima za okoli 3.000 kvadratnih metrov ogrevanih površin, je občino leta 2022 stalo slabih 33 tisočakov brez DDV, lani pa več kot 77.000 evrov brez DDV.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje