Pomembna odločitev ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

Slovenija 08. Jul 202214:13 > 17:38
Delite:
posvojitev
Foto: PROFIMEDIA

Ustavno sodišče je odločilo, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo. Do odprave protiustavnosti velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Državni zbor ima zdaj šest mesecev, da to neustavnost odpravi. Vse navedene odločitve je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.

Kot so sporočili z ustavnega sodišča, so v dveh odločbah s 16. junija letos ugotovili, da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka.

Ustavno sodišče je državnemu zboru določilo šestmesečni rok za odpravo neustavnost. Do odprave protiustavnosti pa šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca, so zapisali na ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče je začelo postopka za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb po uradni dolžnosti na podlagi ustavnih pritožb dveh istospolnih parov, ki v upravnih postopkih in pred sodišči nista uspela z zahtevo za sklenitev zakonske zveze oziroma za uvrstitev na seznam potencialnih kandidatov za skupno posvojitev.

“Pravna ureditev istospolnih skupnosti se v Republiki Sloveniji razvija že dalj časa. Leta 2006 je bila sprejeta ureditev, ki je istospolnim partnerjem omogočila registracijo njihove skupnosti in jim priznala nekatere pravice iz tega razmerja, leta 2016 pa ureditev, po kateri se formalna skupnost istospolnih partnerjev imenuje partnerska zveza. Čeprav se po vsebini približuje zakonski zvezi, se od instituta zakonske zveze še vedno razlikuje tako v poimenovanju kot tudi glede nekaterih pravnih posledic,” so še dodali na ustavnem sodišču.

Proti so glasovali Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli

Vse navedene odločitve je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.

Več sodnikov je dalo ločena pritrdilna ali odklonilna mnenja. Med njimi sodnik Rok Svetlič, ki je podal odklonilno mnenje k obema odločbama. V njih je med drugim zapisal, da “ne obstaja nekaj takega, kot je pravica do posvojitve”. “Za kršitev v zvezi s katero pravico potlej gre,” se sprašuje. To po njegovem mnenju ne pomeni, da zakonodajalec ne sme sprejeti ureditve, ki bi istospolnim parom omogočala posvojitev. “Toda odločitve zakonodajalca ni mogoče obiti z angažmajem ustavnega sodišča,” piše.

Glede možnosti sklenitve zakonske zveze pa meni, da je imel zakonodajalec pri urejanju materije na voljo dve strategiji. “Lahko bi posegel z redefinicijo v institut zakonske zveze ali pa dodal nov institut partnerske skupnosti. Odločil se je za slednje. V ustavi ni nobene ovire, da ne bi zakonodajalec povsem izenačil obeh vrst skupnosti in ju uredil v enem institutu in z enotnim poimenovanjem. Toda v ustavi tudi ni nobene opore za presojo, da bi to moral storiti,” še piše Svetlič. (STA)

Diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze

Z odločbo je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, diskriminatorna. “Takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin. Odločitev ustavnega sodišča ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola. Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji,” so še zapisali na sodišču.

Ustavno sodišče RS
Foto : Ustavno sodišče RS

Ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb terja izenačitev njihovega pravnega položaja tudi na področju skupne posvojitve. V Sloveniji je bila istospolnim partnerjem že do sedaj omogočena vzpostavitev skupnega starševstva na način, da je eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja (t. i. enostranska posvojitev). V skladu z odločitvijo ustavnega sodišča pa lahko odslej istospolna partnerja, ki živita v formalni življenjski skupnosti, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca, so dodali.

Po presoji ustavnega sodišča presojane ureditve skupne posvojitve ne more utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja. “Presoja največje koristi otroka je namreč mogoča le v okviru posamičnega postopka posvojitve, v katerem se otroku izmed vseh možnih kandidatov za skupno posvojitev izbereta najprimernejša posvojitelja. Splošna vnaprejšnja (apriorna) izključitev istospolnih partnerjev od možnosti za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev vodi zgolj v krčenje možnih kandidatov in tako ne more pomeniti ukrepa, ki bi povečeval možnosti za sprejem odločitve v največjo korist otroka,” so na ustavnem sodišču še zapisali v sporočilu za medije.

Dodali so, da takšna odločitev stavnega sodišča ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin.” Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev. V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi,” so dodali.

Ustavno sodišče je sicer tudi v obeh primerih razveljavilo sodbi upravnega sodišča, ki sta bili povod za ustavno presojo, in vrnilo primera v odločanje na upravno enoto oziroma pristojen center za socialno delo, piše STA.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.