Ponarejen med in bojkot čebelarjev: "To je ponižujoče." Ne bo jih niti k predsednici

Danes praznujemo svetovni dan čebel, katerega pobudnica je bila Slovenija. Generalna skupščina Združenih narodov je 20. maj za svetovni dan čebel razglasila leta 2017.

Letošnji praznik poteka pod geslom Skupaj s čebelami za ljudi in planet, a kot kaže, bo praznovanje potekalo v senci spora med ključnimi akterji. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) na čelu z njenim predsednikom Boštjanom Nočem se je odločila za bojkot vseh dogodkov.

Razlog za to je odpoved sprva načrtovanega predavanja o problematiki ponarejenega medu. "Ta dogodek bojkotiramo z jasnim sporočilom, da svetovni dan čebel ni čas za fotografiranje in prikrivanje problemov, ampak za njihovo reševanje," je za N1 dejal Noč, ki je tudi predsednik Evropske čebelarske zveze.

Namesto predavanja okrogla miza

Mednarodni forum o ukrepanju na področju trajnostnega čebelarstva in opraševanja, ki danes in jutri poteka v Mariboru, organizira Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter ministrstvom za zunanje in evropske zadeve

Predavanje o ponarejenem medu bi moral izvesti dr. Nik Lupše s ČZS, sicer vodja znanstvenih odborov Evropske čebelarske zveze.

"Ena glavnih panelnih razprav bi morala biti namenjena problematiki trga z medom in ponarejenega medu, vendar so nam prejšnji četrtek z ministrstva sporočili, da je FAO zaradi časovne stiske umaknil prav to točko, ki je za nas eden ključnih izzivov. Tega si ne pustimo vzeti. Nima smisla sodelovati, če gre samo za lepo podobo v javnosti, ne pa za reševanje problemov," je poudaril Noč.

Na ministrstvu pa pravijo, da predavanja niso odpovedali, ampak bodo na isto temo razpravljali na okrogli mizi.

"Priprava na dogodek in usklajevanje potekata že več mesecev. V okviru programskih uskladitev je bila predlagana sprememba načina sodelovanja predstavnika ČZS, pri čemer bi bila namesto samostojne predstavitve omogočena vključitev v panelno razpravo na isto tematiko," so pojasnili in dodali, da "takšen format omogoča širšo strokovno razpravo, neposredno izmenjavo stališč med strokovnjaki ter celovitejšo obravnavo tematike".

Kakovost medu, sledljivost in izzivi, povezani s ponarejanjem medu, ostajajo pomemben del programa, so poudarili, odločitev ČZS pa obžalujejo.

V programu je še vedno predvidena razprava, v kateri bi sodeloval tudi dr. Lupše, a kot pravi Noč, nobenega njihovega predstavnika ne bo v Maribor.

Noč ne verjame pojasnilom ministrstva

Noč je prepričan, da je pravi razlog za odpoved pritisk FAO.

"Vemo, da je problem nastal, ker je bil naš predstavnik na zadnjem sestanku v Bruslju zelo kritičen. Na problem ponarejenega medu opozarjamo že več let, EU je ustanovila mednarodno skupino Honey Platform, toda ta deluje zelo počasi, konkretnih rešitev ni, na trgu pa je vse več ponarejenega medu," pravi predsednik ČZS.

"Namesto da bi FAO, ki je zadolžen za področje prehrane, te probleme reševal, jih elegantno pometa pod preprogo z izgovorom o časovni stiski," je dodal. O predlogu ministrstva, da bi namesto predavanja izvedli okroglo mizo, pa pravi, da je ponižujoč do čebelarjev.

"Ne dovoliš predstavitve problematike, potem pa rečeš 'lahko se vključite v razpravo'. V razpravo se lahko vključi kdorkoli. Mi pa govorimo o resni problematiki. Reči, da je na dvodnevnem forumu zmanjkalo časa, potem pa ponuditi možnost vključitve v diskusijo, je še bolj ponižujoče. To je bil dodaten razlog, da smo rekli, da če o tej temi ne smemo spregovoriti, potem nas tam ne bo," je jasen. "Govorimo o 15 minutah v okviru dvodnevnega dogodka. To je bil edini umaknjen del programa. Kakšen izgovor je to – časovna stiska?" se sprašuje.

Predstavnikov ČZS ne bo niti na nocojšnjo slovesnost, na kateri bo predsednica države Nataša Pirc Musar podelila nagrade zlata čebela. "Na noben dogodek nas ne bo," je jasen Noč.

"Prevara potrošnikov"

Kot še poudarja predsednik ČZS, svetovni dan čebel ni namenjen temu, "da se fotografiramo, si čestitamo in govorimo, kdo vse je bil prisoten", ampak opozarjanju svetovne javnosti na pomen čebel in drugih opraševalcev ter na probleme in načine njihovega reševanja.

"Ponarejen med ni problem samo za čebelarje zaradi nelojalne konkurence. Gre za veliko prevaro potrošnikov," je še dejal Noč. Po raziskavi Evropske komisije je na evropskem trgu kar 47 odstotkov medu ponarejenega.

"Če je vsak drugi kozarec medu na trgu ponarejen in ljudje uživajo sladkorno raztopino, ki sploh ni med in je lahko celo zdravju škodljiva, potem je to kriminal. Ljudje kupujejo med zaradi zdravja, ne samo zaradi sladkega okusa. Zato gre predvsem za zaščito potrošnikov," je jasen.

Na MKGP pa poudarjajo, da si vseskozi prizadevajo za transparentno označevanje medu, eden od rezultatov pa je tudi prenova Direktive o medu, po kateri bodo morali proizvajalci od 14. junija 2026 med označevati tako, da bodo navedli vse države porekla.