VIDEO: Ris RO11 je postal Blisk, v naših gozdovih pa ima prav posebno nalogo

Slovenija 17. Maj. 202213:26 > 18. Maj. 2022 08:562 komentarja
Delite:

"Lahko mu zaželimo le srečno pot," so se pošalili člani projekta LIFE Lynx, ko so danes v snežniške gozdove izpustili risjega samca z imenom Blisk. Iz romunskih Karpatov so ga pripeljali v začetku aprila, njegova glavna naloga v naravnem okolju pa bo, da si poišče samico in ustvari potomce. To je že deseti ris, ki so ga v sklopu projekta iz romunskih in slovaških Karpatov pripeljali v Slovenijo, da bi ohranili populacijo risov pri nas.

Blisk je deseti ris, ki so ga v sklopu projekta LIFE Lynx iz romunskih Karpatov pripeljali na naše območje. 27-kilogramskega odraslega risjega samca, ki šteje približno šest let, so na severovzhodu Romunije ujeli konec februarja, k nam pa so ga pripeljali v začetku aprila. Vse do danes se je v obori na Snežniku prilagajal na novo okolje, zanj pa so skrbeli lovci iz lovišča Jelen.

“Namen te obore je, da se ris privadi na novo okolje in to okolje sprejme. Če risa kar izpustimo, bi lahko iskal pot domov. Če odide stran z območja, kjer je bil spuščen oziroma kjer so samice, pa nismo naredili ničesar,” je opisal koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe.

Blisk je bil namreč v Slovenijo prepeljan in v naravo izpuščen ravno zato, da bi pomagal obvarovati in ohraniti dinarsko-JV alpsko populacijo risov. Ta je zaradi parjenja v sorodstvu namreč ogrožena, na območju Dinaridov in Alp pa so risi v začetku 20. stoletja že izumrli. Lovci in strokovnjaki za velike živali so na izumrtje odgovorili tako, da so leta 1973 na to območje znova naselili tri pare risov, kar pa ni bilo najbolj uspešno, saj so se zaradi izoliranosti od ostalih populacij risov začeli pariti s sorodnimi osebki. Slabše genetsko stanje potomcev je pripomoglo, da se je njihova populacija znova drastično zmanjšala.

“Sorodnost med živalmi raste iz generacije v generacijo, parjenje med sorodniki pa vodi v padec preživetja in reprodukcijske uspešnosti, kar brez vnosa nesorodnih osebkov prej ko slej pripelje do propada populacije,” je opisal genetik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Tomaž Skrbinšek in poudaril, da je ravno zato doselitev novih risov pomembna. “Brez doselitve novih osebkov bi naša populacija risa v bližnji prihodnosti izumrla,” je dodal.

Karpatska populacija risov, ki bivajo v Romuniji in na Slovaškem, po drugi strani ni ogrožena, prav tako velja za najbližjo vitalno in zdravo populacijo te vrste in je zato najbolj primerna za doselitev v Dinaride in Alpe.

“Bliskova glavna naloga je, da si najde samico in svoje gene poda naprej v populacijo. To za rise ni najbolj enostavno, ker so teritorialne živali in lahko se zgodi, da ne pridejo do samice,” je opisal koordinator projekta Černe, ki preselitev risov na naše območje vidi kot zgodovinski dosežek z vidika varovanja in ohranjanja vrste na evropskem nivoju.

Morajo pa strokovnjaki pri tem paziti, da v tujini ne povzroča škode oziroma poskrbeti, da lahko risa v njegovem naravnem okolju uspešno nadomesti druga žival.

Ime Blisk so mu nadeli osnovnošolci

Risu, ki je bil danes izpuščen v snežniške gozdove, je bilo sprva začasno ime RO11, ime Blisk pa so mu skupaj s centrom o velikih zvereh Dina Pivka nadeli učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Pojasnili so, da na svoj plen namreč skoči tako bliskovito, da si takšno ime zasluži. Je eden največjih risov, ki so bili v sklopu projekta preseljeni v Slovenijo – prvo mesto si deli z risom Trisom, ki so ga lani preselili v slovenske Alpe.

Tretjino risov v slovenske gozdove pripeljal projekt LIFE Lynx

V sklopu projekta so doslej v naravo izpustili 14 risov – štiri izmed njih na Hrvaškem in deset v Sloveniji (od tega so jih pet izpustili na Gorenjskem, preostalih pet pa v Dinaridih). Ravno pred nekaj dnevi so minila tri leta, odkar so člani projekta LIFE Lynx v naravo v Loškem Potoku izpustili prvega romunskega risa z imenom Goru. Ko rise izpustijo v naravo, so opremljeni s telemetrično ovratnico, s pomočjo katere spremljajo, kako uspešno se vključujejo v populacijo in kje se gibajo.

Ris je v populacijo uspešno vključen, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali pa se le začne pariti. Izmed risov, ki so bili do sedaj preseljeni v Slovenijo in Hrvaško, se le trije niso vključili v populacijo. “Nekaj časa smo jih spremljali, potem smo izgubili signal. Ne vemo, kaj se je z njimi zgodilo, s spremljanjem pa nam ni uspelo potrditi njihove prisotnosti,” je opisal Černe, a dodal, da je to v okviru pričakovanj.

Več njih pa si je že ustvarilo potomce in tako uspešno opravilo nalogo, ki jim je bila dodeljena. V obdobju med letoma 2020 in 2021 so v Sloveniji zaznali pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, prav tako pa so prvo leglo risov zaznali v Julijskih Alpah.

“Ko risi vzpostavijo teritorije – teritorij samca je okrog 200 kvadratnih kilometrov – se gibajo na tem območju. Ampak ko se parijo nekje na svojem območju, pogosto naredijo še paritveno ekskurzijo. Ris Guru je recimo naredil 50 kilometrov proti Hrvaški in potem nazaj. Nekateri risi to počnejo, nekateri pa sploh ne in ostanejo na svojem teritoriju,” je še opisal Černe.

Zagotovili preživetje risov za 25 let

V Sloveniji trenutno živi okrog 30 risov, člani projekta pa jih skupaj z lovci redno spremljajo s fotokamerami. “Vsak ris ima svoj vzorec na kožuhu, tako kot imamo mi vsak svoj prstni odtis. Na podlagi tega jih lahko prepoznamo in preštejemo,” je dodal Černe.

V sklopu projekta so naredili tudi genetsko projekcijo, ki jim je pokazala, koliko uspešni so pri svojem delu. “S tem projektom smo zagotovili preživetje risov za okrog 25 let, če se v populacijo uspešno vključijo,” je opisal koordinator projekta. Če se bo populaciji risov uspelo povezati še s katero izmed sosednjih populacij, pa takšne akcije v prihodnosti več ne bodo potrebne.

Kaj storiti, če risa srečamo v naravi?

In kaj storiti, če enega izmed tridesetih risov srečamo v naravi? Koordinator projekta Černe svetuje, naj ga lepo pogledamo in uživamo v trenutku, saj so risi zelo plašne živali. “Malokdo ima priložnost, da ga vidi, tako da tisti, ki to priložnost dobi, naj bo le vesel in uživa v trenutku,” je svetoval.

Ris Goru
Foto : Zavod za gozdove Republike Slovenije/BOBO

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar