Menu ItemVlada je sprejela predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Ta ureja tudi vprašanje glede tistih, ki so v poplavah izgubili dom ali se bodo morali seliti na varnejšo lokacijo.
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je na novinarski konferenci, na kateri sta s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem predstavila sprejeti zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, pojasnil tudi, kaj zakon predvideva za tiste, ki so v poplavah izgubili dom ali se bodo morali seliti na varnejšo lokacijo.
Kot je dejal Novak, je naslavljanje te skupine prizadetih v zakonu posebej obdelan. Dejal je, da je v Sloveniji okoli 330 hiš na takem mestu, kjer ne bodo mogle več obstajati. Za te bo država našla nadomestitvene lokacije, je dejal Novak. Še okoli 80 objektov je poškodovanih v takšni meri, da se bodo, bodisi z nadomestno gradnjo bodisi z rekonstrukcijo lahko obnovili na obstoječi lokaciji ali bližnji okolici. Skupno je bilo sicer v ujmi na različne načine prizadetih okoli 6.000 objektov.
Rekonstrukcije, ki so se začele, se nadaljujejo, ne da bi bilo treba vlagati vloge na novo, je kot bistveno izpostavil Novak. Nadalje je povedal, da se glede na zakonski predlog avtomatično določa, da se gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v času pred ujmo, podaljšujejo, skupaj na pet let, s čimer stopajo nasproti investitorjem, ki v tem času zaradi razmer niso mogli graditi.
Investitorjem bo pomagala državna tehnična pisarna
Državna tehnična pisarna bo po Novakovih besedah v veliki meri pomagala vsem investitorjem in poskrbela za nadomestne rešitve. “Ponudila bo najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev,” je dejal Novak. Pričakovati je različne odzive na to, so pa nekateri lastniki ogroženih objektov skupaj s sodelavci tehničnih pisarn že začeli iskati rešitve.
“Če bo kdo želel iti v nek objekt, ki je že zgrajen, se ga bo odkupilo in posameznike preselilo v objekte, ki že stojijo kjerkoli v občini ali v bližini. Druga možnost je, da bo kdo zahteval sredstva in dobil plačano ter ne bo želel več graditi. Tudi takšne situacije so,” je dodal.
Za primere, kjer bo treba najti prostor za novo hišo, je napovedal, da bo država zgradila novo hišo na stavbnem zemljišču. Usmeritev v zakonskem predlogu je, da bi takšna gradnja potekala na poselitvenih območjih, ki že obstajajo v občinskih prostorskih načrtih.
Druga možnost je, da lahko določen postopek hitreje izpeljejo in ga vodijo za gradnjo nekaj hiš skupaj. “Mi pričakujejo, da bomo vsaj tretjino objektov rešili na takšen način, z majhnimi lokacijami po ena, dve, tri, pet hiš v nekaterih občinah,” je dejal.
V Zgornji Savinjski dolini posebni prostorski načrti
V primeru tistih občin Zgornje Savinjske doline, kjer bo treba najti nove lokacije za 100 oz. 150 hiš, pa bodo to urejali posebni občinski prostorski načrti oz. sanacijski prostorski načrti. Občine so se tega že lotile skupaj z državno pisarno in ministrstvom za naravne vire in prostor ter že pripravljajo določene lokacije, je dejal Novak.
Glede pridobivanja potrebnih soglasij je kot pomembno postopkovno rešitev v zakonu navedel, da če nekdo v 30 dneh ne izda mnenja, se šteje, da je mnenje dano. Državni sekretar na ministrstvu, konkretno on, pa bo tedensko oz. 14-dnevno koordiniral vse soglasjedajalce.
Izpostavil je še področje urejanja vodotokov in dejal, da bo pripravljen poseben program za obnovo vodotokov. “Posamezne vodotoke bomo začeli urejati trajnostno, sonaravno in na način, da bi bili podnebno odporni,” je dejal. Napovedal je tudi, da bo za območja, kjer so bile poplave, treba preveriti obstoječe prostorske načrte in jih po potrebi spremeniti, “najmanj s presojo vodarskih soglasij”.
Vlada bo zakonski predlog po nujnem postopku poslala v DZ. Ta naj bi ga sprejel do konca leta, da bo lahko začel veljati s 1. januarjem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje