Potem ko je odločba o odstrelu več kot 200 medvedov sprožila burne odzive, k premisleku pa je pozval tudi predsednik vlade, je ministrstvo za naravne vire in prostor danes pripravilo razpravo o upravljanju z divjimi zvermi. Strokovnjaki za zveri, predstavniki nevladnih organizacij, kmetov, lovcev in drugih so razpravljali o trenutnih težavah in možnih alternativah odstrelu.
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki ga vodi Uroš Brežan, je pred mesecem dni izdalo odločbo, ki dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz narave. To je, podobno kot vsako leto, sprožilo burne odzive. Predsednik vlade Robert Golob je ministra Brežana pozval, naj zamrzne vse odločbe o letošnjem odstrelu, vlada pa da se bo vprašanju ustreznosti trenutno predvidenega odvzema zveri iz narave spet posvetila.
Po pogovoru sta Golob in Brežan sklenila, da odločba ostane, ministrstvo pa bo organiziralo širši posvet o vseh razsežnostih problematike upravljanja z zvermi. Ta je potekal danes, na njem pa so svoja stališča poleg predstavnikov MNVP pojasnili tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, strokovnjaki s področja upravljanja velikih zveri, predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe, občin, kmetov, lovcev in Evropske komisije.
Članica Društva za dobrobit živali Anima in strokovna sodelavka Alpe Adria Green Nevenka Lukić Rojšek je povedala, da ne nasprotujejo odstrelu tistih posameznih medvedov in volkov, ki napadejo človeka ali povzročijo škodo, so pa proti tako imenovanemu kvotnemu odstrelu, torej zmanjševanju populacije in odstrelu tistih zveri, ki niso nikomur storile nič hudega. Poudarila je tudi, da bi morali najprej udejaniti vse ostale ukrepe, kot so zaščitne ograje, varovanje čred s pastirji in pastirskimi psi. Opozorila pa je tudi, da medvede v Sloveniji krmimo, s čimer večamo njihovo populacijo, ki jo potem z odstrelom zmanjšujemo.
Strokovnjak za medvede z ljubljanske biotehniške fakultete dr. Klemen Jerina povedal, da so to temo podrobno raziskali in ugotovili, da “je na teh geografskih širinah hrane toliko, da tudi, če se doda nekaj umetne krme, to v ničemer ne vpliva na rodnost medvedov. Rodnosti vseh evropskih populacij medveda so praktično enake.” Pojasnil je, da so krmišča namenjena temu, da se medved v času, ko hrane v naravi manj, te ne išče v bližini naselij.
Država in Evropska unija rejcem, ki jim zveri povzročajo škodo, financirata vrsto zaščitnih ukrepov. Toda na planinskih pašnikih so ti pogosto neizvedljivi, pravi Tilka Klinar iz Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, ki pričakuje, da jim bo vlada prisluhnila. “Ko medved ali volk napade domačo žival, prijavimo škodo. Vendar če se je ta škoda zgodila že drugič ali tretjič, ne dobimo plačane odškodnine s tolmačenjem, da nismo zavarovali živali. Ampak kako naj jih zavarujemo? Planine so velike, lahko tudi 200, 300 hektarjev, kako naj to ogradimo,” se sprašuje. Pastirski psi jih skrbijo, ker bi lahko napadli tudi kakšnega obiskovalca gora, prav tako so kmetje poudarili, da že tako primanjkuje delovne sile. “Nobene možnosti ni, da bi dobil pastirja, da bi ti brez puške gor na planini varoval živali,” poudarja predstavnica hribovskih kmetov in opozarja, da se zato planine praznijo.
Opozarja tudi na dvoličnost skrbi za zveri, ki naj jih ne bi smeli streljati in jim povzročati trpljenja. “Tudi domače živali trpijo, ko jih napadejo zveri. Pogosto najdejo rejci še žive živali, ki se matrajo, ki so jih napadle zveri,” je poudarila.
Bi jih lahko sterilizirali?
Med ukrepi, ki bi bili do zveri bolj etični kot odstrel, je predstavnica društva za dobrobit živali naštela možnosti sterilizacije in kastracije ter (začasnega) zaprtja v ujetništvo. “Da, z našega vidika je to etičen ukrep. Govorimo o živih čutečih bitjih. Kar naprej poudarjamo, kako dobra mati je medvedka. Bi postavila tako vprašanje: Ali ženske, potem ko rodimo enega do dva otroka, nas bodo odstrelili, če želimo sterilizacijo? Ne. Mislim, da je bolj etična sterilizacija, ki jo tudi izvajamo pri ljudeh. Bolj etično je tudi, da jih zapremo začasno v neke rezervate, dokler ne rešimo problema, ne pa da odvzamemo življenje osebkom, ki niso nikogar ogrozili,” je poudarila Nevenka Lukić Rojšek.
“Poseganje v populacijo s sterilizacijo in kastracijo je samo črka na papirju. Delež živali, ki bi bil potreben, da bi dosegali neke učinke, je v praksi nemogoče izpeljati,” pojasnjuje strokovnjak za volkove z biotehniške fakultete Hubert Potočnik. “Zagotovo pa je z vidika dobrobiti živali izključena preselitev v neke umetne pogoje, zaprte prostore ali obore,” poudarja.
Da ustrezne alternative odstrelu, tako z vidika učinkovitosti kot dobrobiti, živali realno ni, pravi tudi Jerina. “Govorimo o živalih v naravi, prosto živeči živalski vrsti, ne o morskih prašičkih, ki so v kletki. Kemična sterilizacija lahko povzroči medvrstne in znotrajvrstne učinke, ki jih ne moreš predvideti. Tudi če bi obstajalo sredstvo, ki bi bilo ciljno za eno vrsto, bi vil izid čista loterija, tega se ne moremo iti,” je opozoril.
“Brez tega, da skupaj sedijo tako stroka, institucije s področja varstva narave, upravljanja gozdov in nevladne organizacije, zainteresirana javnost, ne moremo naprej v tej zgodbi,” je o današnjem posvetu povedal minister Brežan. Dodal je, da ga veseli, da je razprava potekala strpno. “Verjamem, da bo nakazala tudi usmeritve, kako z velikimi zvermi upravljati, kako jih varovati tudi vnaprej,” je poudaril.
Med predlogi izboljšanje sistema upravljanja velikih zveri so ob koncu posveta našteli prednostno obravnavo vlog, zlasti vlog za odvzem križancev, pospešitev izplačevanja odškodnin in izboljšanje dokaznega postopka ter posodobitev pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja.
“Spodbudili smo formiranje nove intervencijske skupine – pri tem se zgledujemo pri nekaterih državah Evropske unije, ki imajo vzpostavljene protokole ukrepanja in posebne skupine za hitro ukrepanje ob konfliktnih dogodkih, na primer v v Italiji, Švici, Avstriji in Nemčiji,” je še razložil minister. Člani intervencijske skupine so strokovnjaki, ki imajo znanje in izkušnje pri ravnanju z velikimi zvermi.
Oglejte si tudi video na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje